Jedro

Zgolj nezadovoljstvo zaradi opravljanja funkcije občinskega svétnika še ne more biti razlog za prenehanje mandata. Ti razlogi so v 37.a členu ZLS taksativno našteti, morebitno nezadovoljstvo nad opravljanjem funkcije pa ni razlog za prenehanje mandata. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da ni izpolnjen nobeden od zakonsko določenih razlogov, zaradi katerih bi moral stranki z interesom prenehati mandat.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila zahtevo vlagateljev s prvopodpisanim tožnikom za izločitev oziroma odstop občinskega romskega svétnika A.A. (v nadaljevanju: stranka z interesom) in s tem povezanim predlogom za predčasne volitve za občinskega romskega svétnika. V obrazložitvi sklepa navaja, da je prejela peticijo Romov občine Črnomelj, kjer je navedeno, da Romi izražajo nezadovoljstvo nad delom občinskega romskega svétnika A.A. Navajajo, da navedeni zlorablja svoj položaj za delovanje v lastno ozko interesno korist, kar je v nasprotju z definicijo in poslanstvom funkcije, ki jo opravlja. Zaradi tega zahtevajo, da se izloči oziroma da nemudoma odstopi in predlagajo predčasne volitve za občinskega romskega svétnika.

2. V skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 60. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Črnomelj je bila zadeva predana v obravnavo Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: Komisija). Komisija je vlagateljem izčrpno pojasnila, da področje prenehanja mandata svétnika ureja Zakon o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS), ki pozna inštitut prenehanja mandata člana občinskega sveta in odstop članov občinskega sveta. Komisija je pojasnila določbo 37.a člena ZLS, kot tudi določbo 22. člena Statuta Občine Črnomelj (v nadaljevanju: Statut), ki urejata in predpisujeta razloge oziroma pogoje predčasnega prenehanja mandata članu občinskega sveta. Tako iz ZLS kot tudi iz navedenega Statuta izhaja, da lahko občinskemu svétniku predčasno preneha mandat samo iz taksativno navedenih razlogov. V konkretnem primeru pa Komisija ni ugotovila oziroma nima informacij, na podlagi katerih bi bil izpolnjen kateri od naštetih razlogov za predčasno prenehanje mandata stranki z interesom. Prav tako pa stranka z interesom tudi ni podala odstopne izjave, s katero bi ji prenehal mandat. 3. Po prejemu tega odgovora je tožnik vložil zahtevek za izdajo upravnega akta in zaradi tega je občinski svet odločal o vloženi zahtevi po odstopu oziroma prenehanju mandata občinskemu svétniku in razpisu nadomestnih volitev. V nadaljevanju tožena stranka citira določilo 37.a člena ZLS, kjer je izrecno določeno, kateri so razlogi, zaradi katerih lahko članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat. Nadalje citira 22. člen Statuta, kjer je tudi določeno, iz katerih razlogov lahko mandat preneha, pri čemer določila Statuta sledijo določilom ZLS. Komisija ni ugotovila zakonskih razlogov za prenehanje mandata stranki z interesom. Vlagatelji peticije niso navedli obstoja nobenega od v zakonu naštetih razlogov za prenehanje mandata. Tudi stranka z interesom je podala izjavo, da nobeden od zakonsko navedenih razlogov pri njem ne obstaja, prav tako pa ni podala odstopne izjave. Ugotovljeno je bilo, da ima stranka z interesom še vedno prijavljeno stalno bivališče na istem naslovu v Občini Črnomelj, redno se udeležuje sej občinskega sveta in na njih tudi sodeluje, tako da ni mogoče ugotoviti, da pri njej obstajala trajna nezmožnost za opravljanje funkcije. Prav tako ni bilo ugotovljeno, da bi bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju dlje kot šestih mesecev in prav tako ni informacij, da bi pri stranki z interesom obstajal kateri od razlogov prenehanja mandata iz 4. do 6. alineje prvega odstavka 37.a člena ZLS in 4. do 6. alineje prvega odstavka 22. člena Statuta. Stranka z interesom je tudi sama podala izjavo, iz katere izhaja, da ne opravlja dejavnosti in tudi ni nastopila nobene funkcije, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Prav tako niti Komisija niti občinski svet nista bila obveščena, da bi stranka z interesom podala odstopno izjavo, sama pa je izrecno izjavila, da take izjave ni podala. Tožena stranka ugotavlja, da niso podani razlogi za prenehanje mandata stranki z interesom. Iz navedenih razlogov tudi niso izpolnjeni pogoji za izvedbo nadomestnih volitev v skladu z 29. členom Zakona o lokalnih volitvah. Vlagatelji peticije sicer zahtevajo izvedbo predčasnih volitev, vendar se le-te opravijo le v primeru, če se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe ali če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta, kar pa se ni zgodilo. Verjetno so vlagatelji peticije dejansko mislili na nadomestne volitve. V peticiji je navedena tudi zahteva po izločitvi romskega svétnika, vendar inštituta izločitve občinskega svétnika veljavna zakonodaja s področja lokalne samouprave ne pozna.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je bil od 1. 1. 2011 do 19. 1. 2013 zaposlen na Inštitutu B. kot koordinator romskega izobraževalnega inkubatorja Bela Krajina za občini Semič in Črnomelj. V nadaljevanju navaja, kaj je delal v okviru te službe. S tem v zvezi pripominja, da so ga začeli opozarjati na popolno izolacijo romskega svétnika, kar ga je negativno presenetilo. V slednje se je prepričal že ob prvem srečanju na njegovem domu, kjer je bil v pogovoru zelo zadržan, ni bil zainteresiran za reševanje osnovnih težav, s katerimi so se soočali ostali prebivalci naselja. Bil je mnenja, da določene stvari ne spadajo v njegovo pristojnost, da je romski svétnik brez ustrezne izobrazbe, komaj pismen in da se z županjo ne da prav nič dogovoriti. Na tožnikove prošnje po sodelovanju se romski svétnik ni odzival. Kot romski svétnik je postal popolnoma indolenten za vsa romska vprašanja. Za takojšnjo odstavitev s predčasnim prenehanjem mandata stranki z interesom se je v peticiji izreklo 109 Romov z obrazložitvijo, da Romi Občine Črnomelj izražajo splošno nezadovoljstvo z delom romskega svétnika, saj v nasprotju s svojim poslanstvom zlorablja položaj romskega svétnika za lastno ter ožjo družinsko materialno korist. Zaradi neizvajanja funkcije romskega svétnika je seznanil tudi Zvezo Romov Slovenije. Iz dopisa njenega predsednika izhaja, da se z njegovimi izhodišči in ugotovitvami popolnoma strinja ter še predlaga, da se o omenjeni težavi seznanijo lokalne in državne oblasti o delu romskih svétnikov, prav tako pa tudi medije. Tožena stranka je izdala upravni akt šele na podlagi zahtevka z dne 30. 4. 2013. Toženi stranki ni mogoče verjeti, da je izvedla dokazni postopek z zaslišanjem romskega svétnika zaradi ugotovitve dejanskega stanja, saj slednje niti ne navaja. Tudi navedba, da romski svétnik ni podal izjave o odstopu, ni verodostojna, ker morebitna izjava romskega svétnika glede odstopa vsebinsko ni obrazložena. Tudi trditve, da toženi stranki ni znano, če je bila stranka z interesom pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev ter zaradi ostalih razlogov iz 37.a člena ZLS, so absolutno brez vsake osnove in dokazne vrednosti. Tožena stranka bi bila dolžna po uradni dolžnosti preveriti vse morebitne zadržke, očitno pa tega ni storila, kar pomeni, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, kršen pa je tudi materialni predpis. Tožnik sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi oziroma ga spremeni, saj gre za ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih razlogih in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da navedbe tožnika niso resnične. Že davno prej, preden je postal romski svétnik, je veliko storil za izboljšanje življenjskih razmer tukajšnjih Romov. Še bolj intenzivno in zavzeto pa deluje kot romski svétnik, saj ima na tej poziciji več podpore in širše možnosti pri izboljšanju njihovih življenjskih razmer in njihovi socializaciji. Veliko se je angažiral, da je napeljal vodovod po naselju C., bil je angažiran v treh sestankih z Romi, ki so bili organizirani za skupno reševanje romske problematike, osebno je posredoval pri perečih romskih družinah, reševal njihovo osebno problematiko in uspešno poiskal rešitve za boljšo vključitev teh družin v družbeno sredino. V sodelovanju z županjo Občine Črnomelj je pomagal razrešiti stanovanjske probleme Romov na Č. Angažiral se je tudi za postavitev ustrezne prometne signalizacije v naselju C., prostovoljno je organiziral nabavo okoli 10 ton hrane in življenjskih potrebščin za Rome preko Karitasa Novo mesto, vključeval se je v razreševanje problematike socialnih transferjev in ostalih problemov v zvezi z novo zakonodajo socialnih transferjev. Skrbel je tudi za kulturno plat dogajanja, organiziral slovesnost ob vsakoletnem dnevu Romov. Vse to lahko dokaže in potrdi s pričami. Romi so imeli o njem dobro mnenje in so ga cenili, dokler se ni vmešal tožnik in ga začel blatiti. Ne namerava odstopiti oziroma podati odstopne izjave, ker ne obstaja krivdni razlog oziroma kakršenkoli razlog, po katerem bi mu lahko mandat prenehal. Je opravilno sposoben in ni bil oziroma ni v kazenskem postopku, kar se tudi lahko dokaže. Obtožbe tožnika so neumestne in služijo cilju, da sam prevzame mesto romskega svétnika.

7. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je bilo v vloženi peticiji naznanjeno, da stranka z interesom zlorablja svoj položaj in poslanstvo funkcije, zato je bilo pričakovati, da bo tožena stranka slednje odstopila organom pregona. Tožnik zatrjuje, da je direktorico občinske uprave seznanil, da si je stranka z interesom prilastila večje količine hrane ter ostale življenjske potrebščine, katere je Karitas Novo mesto namenil Romom v Beli Krajini, nekaj hrane pa je celo prodala ali pa od njih izsiljevala kompenzacijske storitve. Iz navedenega razloga se tožnik ne strinja s stališčem tožene stranke, da ni ugotovljen obstoj razlogov za prenehanje mandata. Pač pa se tožnik strinja s tem, da stranka z interesom ni podala odstopne izjave. Tožnik nadalje še navaja, da menjava občinskega romskega svétnika in razpis volitev toženi stranki ni v interesu, ker je povezano s stroški.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 37.a člena ZLS, ki določa, da prenehanje mandata občinskega svetnika ugotovi občinski svet, zoper njegovo odločitev je možno vložiti tožbo na upravno sodišče, zoper odločitev upravnega sodišča pa je možna pritožba na vrhovno sodišče (drugi odstavek 37.a člena ZLS). Čeprav se navedeno določilo nanaša na primere, ko je ugotovljeno prenehanje mandata, pa sodišče meni, da ga je treba smiselno uporabiti tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je zahteva za prenehanje mandata zavrnjena. 37.a člen ZLS določa, da članu občinskega sveta, županu in podžupanu kot članu občinskega sveta preneha mandat, če izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo članov občinskega sveta, župana in podžupana, če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena tega zakona ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, ali če odstopi. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da ni izpolnjen nobeden od razlogov, zaradi katerih bi moral stranki z interesom prenehati mandat. Pri tem sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke.

10. Tožnik v tožbi kot razlog, zakaj bi moral stranki z interesom prenehati mandat, navaja njegovo zadržanost in nezainteresiranost za reševanje težav, vendar pa s tem v zvezi sodišče poudarja, da zgolj nezadovoljstvo zaradi opravljanja funkcije občinskega svétnika še ne more biti razlog za prenehanje mandata. Ti razlogi so v 37.a členu ZLS taksativno našteti, morebitno nezadovoljstvo nad opravljanjem funkcije pa ni razlog za prenehanje mandata.

11. Tožbene navedbe o tem, da je tožena stranka tožniku najprej odgovorila z dopisom, so v tej zadevi nerelevantne glede na to, da je na koncu izdala sklep z obrazložitvijo in pravnim poukom.

12. Nadalje tožnik tudi navaja, da naj tožena stranka ne bi izvedla dokaznega postopka z zaslišanjem stranke z interesom. Ravno tako tožnik toženi stranki očita, da ni po uradni dolžnosti preverila, ali obstaja kateri izmed razlogov za prenehanje mandata. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je iz upravnega spisa razvidno, da je stranka z interesom v postopku podala izjavo v zvezi s tem, da ni podana nobena okoliščina, ki jo določata ZLS in Statut, zaradi katerih bi mu lahko prenehal mandat. V tej izjavi je stranka z interesom tudi dovolila in soglašala, da se lahko pridobi tudi podatke iz uradnih evidenc. Vendar pa, kot je razvidno iz upravnega spisa, ni bilo ugotovljeno, da bi bil podan kateri izmed razlogov iz 37.a člena ZLS.

13. Tožnik v pripravljalni vlogi očita stranki z interesom tudi to, da naj bi storila nekatera nezakonita ravnanja, vendar pa s tem v zvezi sodišče opozarja na to, da je razlog za prenehanje mandata, če je občinski svétnik s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, tega pa tožnik niti ne zatrjuje.

14. Ker torej niso podani razlogi za prenehanje mandata stranki z interesom, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 15. Tožnik je s predlogom za zaslišanje prič smiselno predlagal opravo glavne obravnave. Sodišče temu predlogu ni sledilo in je na podlagi določila 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da predlagani dokazi niso pomembni za odločitev, saj tožnik ni obrazložil, da bi katera od teh prič lahko potrdila, da so podani razlogi iz 37.a člena ZLS.