Jedro

Ni podlage za znižanje preživninske obveznosti. Razmere so se sicer spremenile, vendar pa ne le na strani tožeče stranke ampak na strani obeh strank. Spremenjeni pogoji gospodarjenja so prizadeli obe stranki. Tožnik je sicer nezaposlen, vendar pa ima kljub temu možnosti zaslužka kot glasbenik (igranje v ansamblu, poučevanje otrok).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke s katerim je zahtevala, naj se preživnina, ki jo je dolžna plačevati mladoletni toženki, zniža od 17.5.1991 dalje z zneska 3.220,80 SIT na 1.000 SIT mesečno. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 33.361 SIT.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede stroškov pritožbenega postopka je odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožeča stranka in v reviziji uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče vseh pritožbenih trditev ni upoštevalo, zlasti pa ni upoštevalo v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je tožnik brezposeln in da prejema le denarno nadomestilo, ki pa je nižje od preživninske obveznosti. Ker pritožbeno sodišče do teh pritožbenih trditev ni zavzelo stališča, je bistveno kršilo določbe postopka. Sicer pa je glede ostalih ugotovljenih dejstev podan tudi upravičen dvom. Zato naj se reviziji ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje pa razveljavita.

V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. V revizijskem odgovoru je tožena stranka mnenja, da revizija ni utemeljena. Revizijske trditve, da je tožnik brezposeln in da sedaj znaša mesečna preživnina 10.814 SIT predstavljajo novote, ki jih v revizijskem postopku ni mogoče obravnavati. V postopku pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da so se razmere poslabšale na strani obeh pravdnih strank. Sicer pa je tožnik avtoklepar. To pa je poklic, ki je tudi v današnjem času zelo donosen. Zato naj se revizija zavrne kot neutemeljena.

Revizija ni utemeljena.

Revizijska trditev, da pritožbeno sodišče ni obravnavalo vseh pritožbenih trditev, zlasti pa ne trditve, da je tožnik ostal brez redne zaposlitve, ni točna. Dejstvo, da je tožnik nezaposlen, je pritožbeno sodišče upoštevalo in v razlogih svoje odločitve med ostalim tudi navedlo: "Tudi zatrjevana nezaposlenost tožnika, ki je posledica odjave obrti med tem postopkom, še ne pomeni take okoliščine, ki bi narekovala drugačno odločitev prvega sodišča. Grajana sodba pravilno ocenjuje, da je tožnik zdrav, mlad moški, po poklicu avtoklepar, ki lahko s priložnostnim delom, tudi kot glasbenik, ustvari dohodke v taki višini, da lahko krije preživninske obveznosti." V tej smeri so zato revizijske trditve neutemeljene.

Neutemeljeno pa se (sicer le smiselno) uveljavlja tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Po 5. odstavku 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR - Uradni list SRS, št. 14/89), sme sodišče na predlog prizadetega znižati s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Ugotovitev nižjih sodišč je, da so se razmere sicer spremenile, vendar pa ne le na strani tožeče stranke ampak na strani obeh pravdnih strank, pri čemer pa spremembe na strani tožeče stranke niso take, da bi narekovale znižanje preživninske odveznosti. Spremenjeni pogoji gospodarjenja so prizadeli obe stranki. Zato jih ni mogoče šteti le v korist tožeče stranke. Sicer pa je bilo tudi ugotovljeno, da ima tožnik kljub temu, da je nezaposlen, vendarle možnost zaslužka kot svobodni umetnik (glasbenik v ansamblu ali s poučevanjem otrok). Odločitev nižjih sodišč, da ni pravne podlage za to, da bi se preživninska obveznost tožeče stranke znižala, je zato materialnopravno pravilna. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je bilo potrebno revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrniti (393. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka (1.odstavek 166. člena ZPP) temelji na določbah členov 154/1 (načelo uspeha, kar zadeva z revizijo neuspešne tožeče stranke) in 155/1 (načelo, da se vračajo le potrebni stroški, kar zadeva toženo stranko, ker stroškov njenega odgovora na revizijo ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, če se upošteva vsebina tega odgovora in same revizije).