Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Revizija se zavrne.
Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 2.550.000 SIT (sedaj 10.640,96 EUR) odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek za odškodnino za nepremoženjsko škodo je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.
Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnika in stranske intervenientke delno ugodilo in odločilo, da je dolžan toženec plačati tožniku 2.200.000 SIT (sedaj 9.180,44 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu povrniti pravdne stroške. V ostalem delu je obe pritožbi zavrnilo ter odločilo o stroških pritožbenega postopka.
Proti navedeni sodbi je tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zviša dosojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo za 2.850.000 SIT (sedaj 11.892,84 EUR) s pripadajočimi obrestmi in tožencu naloži v plačilo njegove stroške postopka. V reviziji povzema ugotovljena dejstva in meni, da jih pritožbeno sodišče ni v zadostni meri upoštevalo. Tožnici pripada odškodnina za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini, kot je bila določena v tožbi.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, tožencu in stranski intervenientki, ki pa nanjo nista odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
V reviziji je sporna višina odškodnine za tri vrste nepremoženjske škode za tožnika. Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče. Ugotovljeno je, da je tožnik utrpel raztrganinsko udarjeninsko rano na levem prstancu in slečenje kože na levem prstancu. Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine v zvezi s temi poškodbami je v 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ št. 29/78-57/89). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno. Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo obe načeli. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno ugotovilo vse konkretnosti in specifičnosti tožnikovega primera, kar je dejanska podlaga izpodbijane sodbe, na katero je revizijsko sodišče vezano. Na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje, ki ga revizija po nepotrebnem ponavlja, je po presoji revizijskega sodišča pravilno pravno ovrednoteno. Zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode, to je za telesne bolečine 1.200.000 SIT (sedaj 5.007,51 EUR), za strah 150.000 SIT (sedaj 625,94 EUR) in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 700.000 SIT (sedaj 2921,05 EUR) pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje (200. in 203. člen ZOR). To velja tudi za skupni znesek zadoščenja 2.200.000 SIT (sedaj 9.180,44 EUR), ki pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 15 takratnih povprečnih neto plač. Takšna odškodnina je primeren rezultat natančno in izčrpno ugotovljene konkretnosti in specifičnosti tega primera nepremoženjske škode in upoštevanja sodne prakse v podobnih primerih. Zato ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in je revizijska zahteva za zvišanje odškodnine neutemeljena.
Ker uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.