Jedro

Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega zaščitene kmetije uporabljajo podatki iz uradne evidence (zemljiške knjige).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izpodbijane sodbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) v 1. točki izreka zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.12.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote M.S., Oddelka za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 2.11.2000, s katero je ta v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za zaščiteno kmetijo odločila, da se kmetija v lasti tožnice, vpisana v vl. št. 1 k.o. P. in vl. št. 175 k.o. V., določi za zaščiteno kmetijo. Z 2. točko izreka izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče tožnico oprostilo plačila sodnih taks, razen za tožbo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje sledilo utemeljitvi in razlogom tožene in se sklicevalo na določbo 2. odstavka 67. člena ZUS. Navaja še, da se po določbi 1. odstavka 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99-odl.US, ZDKG) določi kmetijsko gospodarstvo kot zaščiteno kmetijo, če so za to izpolnjeni pogoji iz 2. člena navedenega zakona. Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega zaščitene kmetije uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede višine katastrskega dohodka pa podatki iz zemljiškega katastra (2. odstavek 4. člena ZDKG). V postopku je bilo na podlagi podatkov iz rekapitulacije posestnih listov z dne 16.10.2000 za tožnico v k.o. V. in v k.o. P. in iz seznama lastnikov in parcel z dne 16.10.2000 ugotovljeno, da se podatki iz navedenih listin ujemajo s podatki v zemljiški knjigi z dne 10.11.2000. Na podlagi navedenih listin je bilo ugotovljeno, da je tožnica edina lastnica kmetije, ki obsega 5,1745 ha primerljive kmetijske površine. Ugotovitve o površini in vrsti rabe se ujemajo s podatki iz navedenih listin. Glede na 2. odstavek 4. člena ZDKG se ne more ugotoviti drugačno stanje kmetijskih zemljišč, kot izhaja iz uradne evidence. Zato je tudi po presoji sodišča prve stopnje pravilen sklep tožene stranke, da obravnavana kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo po ZDKG.

Tožnica vlaga pritožbo zoper 1. točko izreka izpodbijane sodbe in navaja, da se z odločitvijo ne strinja, ker je krivična. Meni, da ni lastnica spornih površin, saj do njih nima pravice. Obdeluje le 3 ha parcele v V., kar bi priče lahko potrdile. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločilo pravilno.

Po določbi 1. odstavka 2. člena ZDKG je zaščitena kmetija kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive površine. Določeno je tudi, kaj se po tem zakonu šteje za 1 ha primerljive kmetijske površine. Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oziroma gospodarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti (1. odstavek 3. člena ZDKG). Po določbi 2. odstavka 4. člena ZDKG se za določitev zaščitene kmetije glede lastništva in obsega zaščitene kmetije uporabljajo podatki uradne evidence - zemljiške knjige in zemljiškega katastra.

V obravnavani zadevi je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki, da iz izpiskov iz zemljiške knjige z dne 10.11.2000 izhaja, da je tožnica edina lastnica sporne kmetije. Na podlagi podatkov iz rekapitulacije posestnih listov z dne 16.10.2000 in izpiskov iz zemljiške knjige z dne 10.11.2000 je pravilno povzelo tudi ugotovitve tožene stranke o obsegu in vrsti rabe tožničine kmetije v k.o. V. in k.o. P. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da tožničina kmetija, glede na merila iz 2. člena ZDKG, obsega 5,1745 ha primerljivih kmetijskih površin. Tožnica v postopku ni ugovarjala, da kmetijska zemljišča, ki so bila podlaga za določitev zaščitene kmetije, ne sestavljajo gospodarske celote. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožničina kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo po 2. členu ZDKG.

Tožničin pritožbeni ugovor, da obdeluje le 3 ha parcele v V., na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati. Dejansko obdelovanje zemljišč po ZDKG namreč ni pogoj za določitev zaščitene kmetije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.