Jedro

Dopis, ki mu tudi niso bile predložene listine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati opravičljivost napovedanega izostanka, ni mogel biti podlaga za preklic (preložitev) tega naroka.

Drugi odstavek 23. člena ZIZ (med drugim) določa, da je menica s protestom verodostojna listina, kadar je to potrebno za nastanek terjatve. Iz drugega odstavka 23. člena ZIZ tako lahko s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju izpeljemo pravilo, da ima lahko tudi menica, ki ni protestirana, lastnost verodostojne listine: to je v vseh tistih primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljene menične terjatve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. točki izreka za znesek 217.578,66 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki sta ga toženca dolžna nerazdelno plačati. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, (1) da je prva toženka s tožečo stranko sklenila kreditno pogodbo, (2) da sta prva toženka in drugi toženec obveznost prve toženke iz te pogodbe zavarovala z lastnima menicama brez protesta, (3) da je drugi toženec jamčil solidarno s prvo toženko za izpolnitev obveznosti iz kreditne pogodbe, (4) da je bila menica, ki jo je izdala prva toženka, ob dospelosti vnovčena za znesek 81,37 EUR (prej 19.500,00 SIT), in (5) da sta toženca dolžna preostali dolg v vtoževani višini plačati tožeči stranki.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je sprejelo vse razloge sodišča prve stopnje.

3. Toženca sta vložila revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje. V reviziji uveljavljata bistveno kršitev postopka v pritožbenem postopku in zmotno uporabo materialnega prava. Revizijskemu sodišču sta predlagala, naj izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa naj sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 45/2008; ZZP-D) uporabilo Zakon o pravdnem postopku s spremembami, ki so bile uveljavljene pred ZPP-D (Ur. l. RS 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo). Ker so bila pred izbrisom prve toženke opravljena že vsa procesna dejanja v revizijskem postopku, je revizijsko sodišče o reviziji odločilo, skladno drugemu odstavku 207. člena ZPP.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Toženca sta v pritožbi grajala odločitev sodišča prve stopnje, da opravi (edini) narok za glavno obravnavo v njuni odsotnosti, z očitkom, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni upoštevalo »pisnega opravičila« (v dopisu z dne 22. 2. 2007), da se K. F. razpisanega naroka ne bo udeležil zaradi bolezni. To njuno stališče pa je bilo zmotno. Citirani dopis, ki mu tudi niso bile predložene listine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati opravičljivost napovedanega izostanka, ni mogel biti podlaga za preklic (preložitev) tega naroka. Toženca z naroka za glavno obravnavo 23. 2. 2007 tako nista izostala zato, ker bi jima možnost udeležbe z nezakonitim postopanjem odvzelo sodišče prve stopnje. Razlog za izostanek je bil na njuni strani, ne pa v nezakonitem postopanju sodišča. Morebitne neugodne posledice zamude tega naroka bi bila toženca lahko odpravila v postopku s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. V tem bi bila lahko dokazovala opravičljivost zamude naroka z razlogi na njuni strani (prim. 116. in naslednje člene ZPP), medtem ko očitki o nezakonitem postopanju sodišča prve stopnje v pritožbi v opisani procesni situaciji niso mogli utemeljiti absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka, pa čeprav so bili podkrepljeni z dokazilom o specialističnem pregledu drugega toženca dne 23. 2. 2007. Enako velja za revizijske trditve o resnosti zdravstvenih težav K. F. in o datumu specialističnega pregleda, ki naj bi bil nepričakovano določen dan pred razpisanim narokom. Sodišče druge stopnje z zavrnitvijo teh pritožbenih argumentov tako ni zagrešilo postopkovne kršitve.

8. Tudi revizijski očitek opustitve pomoči prava neuki stranki ni utemeljen. Že zato, ker ga toženca v pritožbi nista uveljavljala. Pritožbeno sodišče, ki na relativne bistvene kršitve določb postopka ne pazi po uradni dolžnosti (arg. drugi odstavek 350. člena ZPP), ga tako niti ni smelo presojati. Očitana opustitev pa zato ne utemelji revizijskega razloga iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP.

9. Zmotno je stališče vlagatelja revizije, da je po 23. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) menica verodostojna listina le, če je protestirana. Drugi odstavek 23. člena ZIZ namreč (med drugim) določa, da je menica s protestom verodostojna listina, kadar je to potrebno za nastanek terjatve. Iz drugega odstavka 23. člena ZIZ tako lahko s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju izpeljemo pravilo, da ima lahko tudi menica, ki ni protestirana, lastnost verodostojne listine: to je v vseh tistih primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljene menične terjatve.

10. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da ni podan nobeden od revizijskih razlogov. Zato je zavrnilo revizijo tožencev na podlagi 378. člena ZPP.