Jedro

Ker je vtoževana terjatev oz. toženčeva obveznost nastala v sferi delovanja toženca kot gospodarskega subjekta oz. izvira iz toženčevega opravljanja gospodarske dejavnosti, je treba spor med tožečo stranko (pravno osebo) in tožencem (fizično osebo) obravnavati kot gospodarski spor. Dejstvo, da toženec v teku postopka ni več samostojni podjetnik, narave spora ne spreminja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba razveljavi in zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Krškem v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo

Obrazložitev

1 Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi za glavnico 5.415,84 € in izvršilne stroške v znesku 114,84 €, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi; pravdne stroške tožeče stranke v višini 785,16 € je naložilo v plačilo toženi stranki.

2. Pritožuje se tožena stranka. Predlaga spremembo ali razveljavitev sodbe. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Zastavlja si vprašanje, ali tožeča stranka zoper toženca, ki kot samostojni podjetnik ugasne oz. preneha, sploh lahko vloži izvršbo. Po drugi strani pa prvostopenjsko sodišče ni stvarno pristojno in bi se moralo izreči za nepristojno. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka in je že zato sodba nezakonita. Opozarja, da je zakonske zamudne obresti tožeča stranka zahtevala šele od devetega dne po vročitvi sklepa o izvršbi. Opozarja, da stroškovnega dela odločitve ne more preizkusiti, ker toženi stranki stroškovnik tožeče stranke ni bil vročen, iz sodbe pa odmera stroškov ni razvidna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V sporih iz razmerij podjetnikov posameznikov in gospodarskih družb veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (2. točka 1. odstavka 481. čl. Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). S tem je opredeljen gospodarski spor. V gospodarskih sporih ne glede na vrednost spornega premeta odločajo okrožna sodišča (7. točka 2. odstavka 32. čl. ZPP). Na svojo stvarno pristojnost sodišče pazi po uradni dolžnosti (1. odstavek 19. čl. ZPP). Če je o zahtevku stvarno pristojno odločati višje sodišče iste vrste, se mora sodišče izreči za stvarno nepristojno. Če tega ne stori, je podana absolutna bistvena kršitev iz 4. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP, ki je v pritožbenem postopku pravno upoštevna, če jo pritožnik uveljavlja.

5. Pritožnik v pritožbi zgoraj navedeno absolutno bistveno kršitev postopka uveljavlja. Trdi, da je o zahtevku stvarno pristojno odločati okrožno sodišče. Pritožbeno sodišče temu pritrjuje, saj je v pripravljalni vlogi z dne 28.1.2011 tožeča stranka izrecno navedla, da spor izvira iz gospodarskega sodelovanja tožeče stranke s tožencem, kot samostojnim podjetnikom. Navedla je, da ima trgovino z rezervnimi deli in akcesorijami za tovorna vozila in te artikle je dobavljala samostojnemu podjetniku – avtoprevozniku M. O.. Tudi iz predloženih faktur, s katerimi je iztoževana terjatev izkazana, je razvidno, da so bile izstavljene tožencu kot samostojnemu podjetniku. Vse te trditve utemeljujejo zaključek, da iztoževana terjatev oz. toženčeva obveznost izvira iz sfere delovanja toženca kot gospodarskega subjekta oz. iz toženčevega opravljanja gospodarske dejavnosti. Dejstvo, da toženec v teku tega postopka ni več samostojni podjetnik, narave spora ne spreminja (sklep Vrhovnega sodišča III R 39/2009).

6. Ker iztoževana terjatev izvira iz delovanja toženca kot gospodarskega subjekta oz. je nastala v sferi toženčeve pridobitne dejavnosti, je spor, v katerem se uveljavlja, gospodarski spor, o njem pa je pristojno odločati okrožno sodišče. Ker prvostopenjsko sodišče tega ni upoštevalo, je na podlagi 4. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP sodba razveljavljena in zadeva odstopljena stvarno pristojnemu sodišču – Okrožnemu sodišču v Krškem – v novo sojenje (1. odstavek 354. čl. ZPP).

7. Odločitev o stroških postopka je v skladu s 3. odstavkom 165. čl. ZPP pridržana za končno odločbo.