Jedro

Ne gre za oderuško pogodbo, če je v pogodbi zapisan znesek 54.000,00 EUR, tožeča stranka pa naj bi prejela manj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatve, sklenjene pred notarjem pod opr. št. SV 2180/04, z dne 17.11.2004. Odločilo je o tem, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.186,23 EUR.

Zoper sodbo se pritožujeta tožnika zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navajata, da sta po citirani pogodbi dobila le 25.000,00 EUR, od katerih je še posredovalna agencija odtegnila stroške v višini 3.340,00 EUR, v pogodbi pa je bil naveden znesek 45.000,00 EUR (očitno pravilno 54.000,00 EUR). To sta odkrila šele ob preštevanju denarja, ki sta ga prejela po podpisu. Do podpisa pogodbe je prišlo zaradi lahkomiselnosti in neizkušenosti. Toženec je izkoristil njuno stisko. Zavestno ravnanje toženca je bilo tisto, ki je povzročilo podpis pogodbe. Toženec je za stisko vedel. Bila je očitna. Toženec je namreč moral tudi sam oceniti osebnosti tožnikov in njune finančne zmožnosti. Tožnika nista razumela pomena svojega ravnanja. Predlagala sta postavitev izvedenca psihiatra, ki bi na podlagi osebnega pregleda ocenil osebnosti tožnikov glede njune lahkomiselnosti in neizkušenosti. Izjaviti bi se moral tudi o okoliščini, kako je mogoče, da sta bila tožnika tako prestrašena s strani predstavnice A., da sta sledila njenim napotkom. Njuno razmišljanje ni bilo zrelo. Ko bo pravilno ugotovljena ta okoliščina, bo sodišče moralo oceniti tudi objektivni element zatrjevane pogodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Dejansko stanje je popolno ugotovljeno in tudi materialnopravno je pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, čeprav ne iz razlogov, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je najprej ugotavljalo tako imenovani subjektivni element oderuštva v smislu v smislu 1. odst. 119. člena Obligacijskega zakonika - OZ, na katerega se tožnika sklicujeta v tožbi. Vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da že tožbene trditve ne ustrezajo pojmu oderuštva. To pa pomeni, da tožba ni sklepčna.

Kot je mogoče razumeti tožbene trditve, prav tako pa trditve v pritožbi, naj bi šlo za to, da sta tožnika od toženca prejela 25.000,00 EUR, od česar je 3.340,00 EUR odtegnil še posrednik, iz pogodbe pa izhaja, da sta prejela 54.000,00 EUR. V pogodbi naj bi bil torej zapisan višji znesek posojila. Pogodbo naj bi podpisala v hudi finančni stiski, iz lahkomiselnosti in zmedenosti.

To pa niso elementi oderuške pogodbe iz 1. odst. 119. člena OZ. V pogodbi, kot je zapisana, ni nobenega očitnega nesorazmerja in ga tožeča stranka tudi ne zatrjuje. Trdi le, da je zapisano več, kot sta prejela, in da torej zapis v pogodbi ne ustreza dejstvom. Sicer pa tožnika govorita le o tem, koliko sta prejela in koliko je zapisano, ne pa, kako visok znesek posojila naj bi bil po njunem stališču dogovorjen, če ne 54.000,00 EUR, kot je zapisano v pogodbi. Če je zapis v pogodbi napačen in če naj bi šlo za napake volje, kot trdita, bi šlo morda za izpodbojno pogodbo po 94. členu OZ. Ne gre pa za oderuštvo, če je bil v pogodbi zapisan znesek 54.000,00 EUR, prejela pa naj bi bila manj. Če pa je bil dogovor o 54.000,00 EUR, tedaj imata tožnika pravico zahtevati izpolnitev pogodbe.

Treba pa je vedeti, da morata v vsakem primeru vrniti toliko, kot sta prejela, pa najsi gre za izpodbojno ali nično pogodbo. Tožnika sama namreč sama trdita, da sta vrnila 11-krat 450,00 EUR, prejela pa 25.000,00 EUR, od katerih je stroške odtegnila posredovalna agencija. Tako niti ni odločilno, ali sta prejela 54.000,00 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje ali toliko, kot sama trdita. Bistveno je, da tožbene trditve ne dajejo podlage za ugotovitev ničnosti pogodbe zaradi oderuštva, ugotovitev izpodbojnosti ali izpolnitev pogodbe pa se nista zahtevali. Tako tudi ni nobene potrebe za dopolnjevanje dokaznega postopka z izvedencem psihiatrom.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP.