Jedro

Z izpodbijanim sklepom je zgolj začet postopek za (delni ali popolni) odvzem poslovne sposobnosti, zato se ob njegovi izdaji še ne ugotavlja dejstev, od katerih je odvisna odločitev o odvzemu poslovne sposobnosti. Glede na tretji odstavek 45. člena ZNP v tej fazi še ne gre za kontradiktoren postopek oziroma prvo sodišče ni bilo dolžno udeleženki že pred izdajo sklepa o začetku postopka omogočiti, da uveljavi pravico do izjave. Izvajanje dokazov in oprava procesnih dejanj bosta sledila v nadaljevanju postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom uvedlo postopek po uradni dolžnosti zaradi odvzema poslovne sposobnosti udeleženki.

2. Zoper sklep se pritožuje udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ustavi postopek. Navaja, da za izdajo sklepa prvo sodišče ni imelo utemeljenih razlogov. Vsebina dopisa z dne 15. 11. 2017 kaže zgolj na kršitev določil Zakona o pacientovih pravicah. Udeleženka je res vložila več zahtev za obravnavo varstva njenih pravic, vendar pa teh zahtev ni vlagala sama, pač pa preko zastopnice pacientovih pravic. Udeleženka je uveljavljala korektno izvajanje zdravstvenih storitev. Udeleženki ni mogoče očitati kverulantstva, prav tako pa tudi ne nobene okoliščine iz 44. člena ZNP. Sklep je v tem delu neobrazložen. Udeleženki bi morala biti dana možnost, da se o sami zahtevi Komisije RS za varstvo pacientovih pravic izjasni. Udeleženka je poslovno sposobna in ne kaže nobenih znakov, ki bi narekovali sodišču, da začne uradni postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Pravic nasprotne udeleženke po Zakonu o pacientovih pravicah ni mogoče omejevati z odvzemom poslovne sposobnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep prvega sodišča je obrazložen v zadostni meri in ga je zato mogoče preizkusiti. Prvo sodišče je na podlagi listin v spisu ugotovilo, da je več zdravnikov, ki so obravnavali udeleženko, pri njej zaznalo psihotično stanje (iz spisovnih podatkov izhaja, da takšno stanje traja že dalj časa), ki zahteva akutno psihiatrično obravnavo. Na podlagi te ugotovitve pritožbeno sodišče soglaša s prvim sodiščem, da iz teh okoliščin v tem trenutku izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba udeleženki odvzeti poslovno sposobnost (bodisi delno bodisi popolno) na podlagi 44. člena ZNP. Udeleženkino oporekanje tej ugotovitvi je neobrazloženo in zato neupoštevno. Za uvedbo postopka po uradni dolžnosti zadošča, da sodišče izve za okoliščine iz tretjega odstavka 45. člena v zvezi s 44. členom ZNP.

5. Na odločitev o začetku postopka po uradni dolžnosti niso vplivale okoliščine, na katere se sklicuje udeleženka (vlaganje zahtev zaradi varstva njenih pravic kot pacientke, nepristojnost Komisije RS za varstvo pacientovih pravic glede ugotavljanja poslovne sposobnosti vlagateljev zahtev zoper zdravniško obravnavo). Z izpodbijanim sklepom je zgolj začet postopek za (delni ali popolni) odvzem poslovne sposobnosti, zato se ob njegovi izdaji še ne ugotavlja dejstev, od katerih je odvisna odločitev o odvzemu poslovne sposobnosti. Glede na tretji odstavek 45. člena ZNP v tej fazi še ne gre za kontradiktoren postopek oziroma prvo sodišče ni bilo dolžno udeleženki že pred izdajo sklepa o začetku postopka omogočiti, da uveljavi pravico do izjave. Izvajanje dokazov in oprava procesnih dejanj bosta sledila v nadaljevanju postopka. V okviru tega bo zaslišana tudi udeleženka, ki bo lahko podala svoje navedbe in dokazne predloge, sodišče pa bo angažiralo tudi sodnega izvedenca ustrezne stroke.

6. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).