Jedro

Tožba zoper sklep komisije, s katerim je odločeno le o ugovoru zoper negativno oceno pri predmetu matematike, ni dovoljena.

Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki niti se mu z oceno ne nalaga nobene obveznosti. Upravni spor glede ocene zato ni mogoč.

Ker se z odločitvijo o nenapredovanju (torej ponavljanju razreda) tožnica in njeni starši niso strinjali, so o tem vložili obrazložen ugovor, ki je sicer vseboval tako ugovor zoper negativno oceno kot ugovor zoper nenapredovanje. O delu ugovora zoper negativno oceno je komisija odločila s sklepom, o delu ugovora zoper nenapredovanje pa komisija s tem sklepom ni odločila, zato je tožnica pravilno pozvala toženko, naj odloči še o preostalem delu ugovora, kar do vložitve tožbe ni izkazano, da bi bilo odločeno. Tekom tega upravnega spora je o tem bila sprejeta odločitev, vendar je izpodbijano odločbo izdala ravnateljica šole, to pa je stvarno nepristojen organ, zato je podana obsolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, da o njej odloči pristojni organ - komisija iz 68. člena ZOsn, ki jo imenuje ravnatelj in je sestavljena iz teh članov, med katerimi mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na šoli.

Izrek

I.Tožba zoper sklep komisije II. osnovne šole P. opr. št. 60302-2/2024-11 z dne 1. 7. 2024 se zavrže.

II.Tožbi se ugodi v delu zoper odločbo ravnateljice II. osnovne šole P. številka 60302-1/2024-24 z dne 28. 8. 2024, ki se odpravi in se zadeva v tem delu posreduje v odločanje pristojni komisiji pri toženki.

III.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnica je 25. 7. 2024 vložila tožbo v upravnem sporu zoper sklep toženke opr. št. 60302-2/2024-11 z dne 1. 7. 2024, s katerim je komisija, imenovana pri toženki, odločila, da se ugovoru zoper spričevalo evid. št. 60300-3/2024-14 ne ugodi, da učenka A. A. (tožnica) v šolskem letu 2023/2024 pri matematiki ne dosega minimalnih standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred in je pri predmetu matematika negativno ocenjena. Tožbo je vložila tudi zaradi molka organa, ker toženka ni odločila o celotnem obsegu ugovora zoper spričevalo.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je komisija pregledala učni načrt pri predmetu matematike, dokumentacijo, priloženo s strani ocenjevalke predmeta matematike in preizkuse znanj iz oktobra 2023 do junija 2024. Nadalje je ugotovila, katere minimalne standarde učenka pri matematiki delno dosega (in jih navedla v šestih alinejah) in katerih minimalnih standardov pri matematiki učenka ne dosega (in jih navedla v enajstih alinejah), katerih prilagoditev je bila učenka deležna pri predmetu matematike in katere pripomočke je imela učenka možnost uporabe pri izkazovanju znanja matematike. Komisija je ugotovila, da je ocenjevalka pri predmetu matematike ravnala ustrezno, ko je z negativno oceno ocenila učenko, ki ne dosega standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred, ki so določeni v učnih načrtih ter da je bilo strokovno delo opravljeno skladno z 9. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli.

3.V tožbi je navedeno, da je tožnica mladoletna učenka s posebnimi potrebami in je vključena v prilagojen program nižjega izobrazbenega standarda. V šolskem letu 2023/24 je bila vključena v 4. razred pri toženki in ji je bilo 21. 6. 2024 vročeno spričevalo 60300-3/2024-14 z datumom 24. 6. 2024, iz katerega izhaja, da je negativno ocenjena pri pouku matematike in da ne napreduje.

4.Zoper spričevalo sta zakonita zastopnika 23. 6. 2024 vložila ugovor in 9. 7. 2024 prejela izpodbijani sklep, ki ga je izdala komisija pri toženki. Po prejemu sklepa je tožnica 10. 7. 2024 zahtevala, da toženka odloči o celotnem ugovoru, a tega ni storila, zato vlaga to tožbo.

5.Tožnica v tožbi sodišču predlaga, da (I.) izpodbijani sklep komisije v celoti razveljavi, (II.) spričevalo za mladoletno tožnico za šolsko leto 2023/2024 razveljavi v delu negativne ocene iz matematike in v delu odločitve, da tožnica ne napreduje, (III.) da se tožnico v skladu z 78. členom Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn) v povezavi z drugim odstavkom 7. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), za šolsko leto 2023/2024 oprosti ocenjevanja iz matematike, (IV.) da tožnica napreduje v 5. razred izvajanja prilagojenega programa nižjega izobrazbenega standarda, ki ga zanjo izvaja toženka in 5. razred tega programa obiskuje v šolskem letu 2024/2025; ali podredno, da (I.) izpodbijani sklep komisije v celoti razveljavi, (II.) spričevalo za tožnico za šolsko leto 2023/2024 razveljavi v delu negativne ocene iz matematike in v delu odločitve, da tožnica ne napreduje; (III.) da se zadeva vrne v ponovno odločanje pri toženki.

6.Tožnica je 29. 8. 2024 posredovala predlog za izdajo začasne odredbe, in sicer je predlagala izdajo ureditvene začasne odredbe, s katero bo sodišče do odločitve o glavni stvari začasno uredilo razmerje in odločilo, da mladoletna tožnica prilagojeno napreduje v 5. razred prilagojenega programa nižjega izobrazbenega standarda, ki ga zanjo izvaja toženka in da je toženka dolžna tožnico v tak program sprejeti. V predlogu se sklicuje na določila 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter utemeljuje izpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe.

7.Toženka je 30. 8. 2024 sodišču posredovala odgovor na tožbo. V njem je zavrnila navedbe, da za tožnico ni izdelala individualiziranega programa ter pojasnila postopanje v zvezi s pripravo in sprejemom individualiziranega programa za tožnico. Nadalje je pojasnila razloge za zavrnitev namigovanj in predvidevanj o neobstoju in ponarejanju individualiziranega programa, zavrnila je trditve o nepravilno ocenjenih šolskih rezultatih tožnice in da ji šola ni omogočila priložnosti, da bi uspela na vseh področjih osvojiti in izkazati znanja. Toženka je nasprotovala tudi navedbam o nezakonitosti spričevala. Navedla je, da je tožnica ocene pridobila v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Zaradi negativnih ocen pri predmetu matematika je razredničarka članom strokovne komisije 17.6.2024 predstavila predlog o ponavljanju učenke ter 18. 6. 2024 na sestanku konference 18. 6. 2024, kjer so učitelji učiteljskega zbora sprejeli sklep o ponavljanju učenke. Tako je toženka upoštevala 69. člen ZOsn in sledila navodilu okrožnice Ministrstva za vzgojo in izobraževanje z dne 21. 6. 2023, da šola ob ponavljanju za učenca ne potrebuje izdati odločbe. Zato ni res, da sta odločitev o ponavljanju sprejeli le razredničarka in ravnateljica. Starši so bili o ponavljanju obveščeni preko elektronske pošte razredničarke 6. 6. 2024, z odzivom ravnateljice na pobudo staršev o oprostitvi ocenjevanja in zagotovitvi zaupnika ter nazadnje z izdanim spričevalom št. 60300-3/2024-14. Toženka je zavrnila navedbe o neustreznosti datuma spričevala in pojasnila razloge za zapis datuma 24. 6. 2024, čeprav je učencem spričevala razdelila na zadnji dan pouka 21. 6. 2024. Dalje je pojasnila, da sta glede napredovanja v spričevalu vneseni le dve možnosti, to je napreduje oziroma ne napreduje. Vzgojno izobraževalni zavod je primoran preko računalniškega sistema spletnega dnevnika izbrati le eno izmed možnosti. Na spričevalu ni jasnega zapisa, da tožnica ponavlja 4. razred, a sta bila o ponavljanju starša obveščena že 6. 6. 2024 in 14. 6. 2024 v elektronski pošti razredničarke preko različnih dopisov. Odločitev o ponavljanju je postala dokončna z glasovanjem učiteljskega zbora na 2. ocenjevalni konferenci 18. 6. 2024, v zapisniku št. 6007-a/2023-10. Spričevalo je javna listina, obrazec je v skladu s Pravilnikom o dokumentaciji v osnovni šoli predpisan s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Nerazumne so tožbene trditve o nejasnosti odločitve in nezakonitosti, saj gre za vnaprej predpisan in določen obrazec.

8.Toženka se ne strinja s tožbeno navedbo, da je napredovanje tožnice v 5. razred z oprostitvijo ocenjevanja pri matematiki v največjo korist tožnice. Učenka že od 3. razreda dalje ne dosega minimalnih standardov znanja pri matematiki. Ne drži navedba, da ima toženka možnost prilagajati učne načrte. Te predpiše Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in jih ni mogoče prilagajati učenčevim zmožnostim. Toženka je dokument o oprostitvi ocenjevanja znanja prejela šele 13. 6. 2024, ko so bili starši že seznanjeni s ponavljanjem hčerke, pred tem datumom pa starša nista nikoli govorila o oprostitvi ocenjevanja pri matematiki. O tem, kaj je v največjo korist učenke, je II. osnovna šola P. razpravljala s predstavniki Centra za socialno delo in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ko je 13. 6. 2024 potekal multidisciplinarni tim. Toženka je z odločitvijo o ponavljanju tožnice delovala v največjo korist učenke, saj je strokovno nesprejemljivo, da se učenca, ki ne dosega minimalnih standardov znanja 3. in 4. razreda, vključi v 5. razred. Za odločitev o napredovanju in ponavljanju je pristojen vzgojno-izobraževalni zavod, kar je potrdil tudi Zavod RS za šolstvo z dopisom.

9.Toženka je zavrnila tudi navedbe, da šola o vlogah staršev ni odločala. Ravnateljica toženke je ob ugovoru staršev, prejetima 30. 5. 2024 in 13. 6. 2024 odgovorila z dopisom z dne 14. 6. 2024. Na ugovor zoper spričevalo je ravnateljica imenovala in pozvala člane komisije. Zaposleni II. osnovne šole P. so bili v skladu z Letnim delovnim načrtom med 10. 7. in 19. 8. 2024 na kolektivnem dopustu. Zaradi odsotnosti zaposlenih je ravnateljica poziv o celotnem obsegu ugovora staršev tožnice predala predsednici sveta zavoda II. osnovne šole P. 22. 8. 2024, ko se je ta vrnila z dopusta. Predsednica sveta zavoda je urgentno postopala in imenovala ter z povabila člane pritožbene komisije za odločanje o zadevah A. A.

10.Toženka se je opredelila tudi glede trditev o ocenjevanju geometrije, udejstvovanja tožnice v pevskem zboru, izvajanja dejavnosti, deljenja prtičkov, prenašanja izdelkov, prilagajanju dnevov dejavnosti. Toženka je na vseh ravneh izčrpala možne oblike pomoči in prilagoditve, pri čemer je zasledovala največjo korist otrok, poraja pa se ji pomislek glede starševskih ravnanj, pri katerih ne prepoznava ravnanj v največjo korist otroka.

11.Toženka je vzgojno-izobraževalna institucija, ki sledi in izpolnjuje navodila pristojnega Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter sledi usmeritvam Zavoda RS za šolstvo. Glavno vodilo je sledenje koristi otroka in skrb za njegov optimalni razvoj. Toženka je sprejemala odločitve, ki so strokovno ustrezen in v otrokovo največjo korist. Pri odločitvi o izdaji sklepa o ponavljanju je toženka sledila navodilu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje z dne 21. 6. 2023 iz okrožnice št. 6030-1/2023/30. Ravnateljica je ob prejetju tožbe kontaktirala Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki je ponovno potrdilo, da šola ob ponavljanju ne potrjuje izdati odločbe, opozorili pa so na sodno prakso, ki odločitev o ponavljanju ne obravnava v skladu z navodili pristojnega Ministrstva, temveč v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ko je pritožbena komisija ugotovila postopkovno napako v postopku odločanja o ponavljanju učenca v prvem in drugem šolskem obdobju, je na to opozorila šolo s sklepom. II. osnovna šola je 28. 8. 2024 na učiteljskem zboru odločala o predlogu razredničarke o ponavljanju. Na podlagi sklepa učiteljskega zbora, da učenka ne napreduje v 5. razred, je II. osnovna šola P. izdala odločbo o ponavljanju št. 60302-1/2024-24. Z vsebino odločbe sta bila starša 29. 8. 2024 seznanjena po elektronski pošti, istega dne je bila odločba oddana priporočeno na pošto. V vsebini odločbe je jasno navedeno, v kateri razred se učenka vključuje 2. 9. 2024. Mnenje strokovnih delavcev II. osnovne šole P. in članov pritožbene komisije je enotno. V največjo korist tožnice ni ponavljanje, temveč preusmeritev v lažji program vzgoje in izobraževanja, to je posebni program.

12.Tožnica je 2. 9. 2024 sodišču posredovala dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe in pripravljalno vlogo, ki jo je sodišče prejelo 4. 9. 2024. V njej je predstavila dodatne okoliščine, nastale po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Toženka je 30. 8. 2024 na poizvedbo pooblaščenke staršev tožnice odgovorila, da bo tožnico v šolskem letu 2024/2025 razporedila v ponavljanje 4. razreda, kar je 2. 9. 2024 tudi dejansko izvedla. Za takšno razporeditev toženka nima zakonske podlage ne drugega pravnomočnega pravnega naslova. Njeno postopanje in razporeditev tožnice v 4. razred sta nezakonita, tožnici pa je že pričela nastajati škoda, ki je ob trajanju stanja nepopravljiva.

13.Neposredno uporabna in zavezujoča zakonska podlaga za tožnico narekuje obiskovanje 5. razreda, saj se v 1. in 2. obdobju osnovne šole (1. in 2. triada), torej do vključno 6. razreda, razredov ne ponavlja, temveč učenec napreduje (prvi odstavek 69. člena ZOsn). Samo v primeru, da so izpolnjeni strogi pogoji, je izjemoma dovoljeno učenca razporediti v ponavljanje razreda, in sicer če to zahtevajo oz. s tem soglašajo starši (kar v konkretnem primeru ni izpolnjeno) ali če o tem odloči učiteljski zbor. V danem primeru učiteljski zbor takšne odločitve ni sprejel. Tožnica je protizakonito razporejena v 4. razred prilagojenega programa pri toženki, ki tožnici ni uresničila pravic, ki ji gredo (pravica do napredovanja, neizdelan individualni program, neodločanje o njenih vlogah, zapostavljanje, ni ji bila nudena strokovna individualna pomoč, ki jo predvidevata odločba in zakon, nepravilne in nezakonite odločitve). Stanje z razporeditvijo v 4. razred je nepopravljivo, nereverzibilno. Če bo to stanje trajalo, bo tožnica zamudila usposabljanje oz. sodelovanje pri pouku iz 5. razreda, ki ga ne bo mogla nadoknaditi, medtem ko je napredovanje v 5. razred vselej reverzibilno v razmerju do 4. razreda. Toženka bi morala to upoštevati in dokler ni o ponavljanju pravilno in pravnomočno odločil pristojni organ, bi morala neposredno na podlagi zakona (prvi odstavek 69. člena ZOsn) tožnico razvrstiti v 5. razred ter šele v primeru, da bi sodišče pravnomočno zavrnilo zahtevek tožnice, jo razvrstiti nazaj v 4. razred, ne pa ravnati samovoljno.

14.Tožnica še navaja, da je šola izdala odločbo z dne 28. 8. 2024, ki jo je staršema poslala konec tedna po elektronski pošti, vendar je ta že na prvi pogled absolutno nepravilna in nezakonita. V njej se je dvakrat odločalo o isti stvari, posegalo se je v pretekle odločitve, izdal jo je nepristojen organ. Odločba ni pravnomočna, zanjo ni določeno, da pravno sredstvo zoper njo ne zadrži izvršitve. Ni pravnomočna, dokončna in izvršljiva. Tožnica je glede na njeno vsebino in način vodenja postopka za njeno izdajo prisiljena v uveljavljanje pravnega sredstva zoper njo. Ni pričakovati, da bo organ šole, ki bo pravno sredstvo obravnaval, postopal hitro in učinkovito, saj je ravnanje šole v svoj prid in v prepričanosti v svoj prav. Nezakonita nepravnomočna odločba ne more predstavljati pravnega naslova za zakonu nasprotno razporeditev in ponavljanje 4. razreda.

15.Toženka je 4. 9. 2024 odgovorila na predlog za izdajo začasne odredbe in smiselno predlagala njegovo zavrnitev. V odgovoru je navedla, so ocene, ki jih je tožnica pridobila v 4. razredu v šolskem letu 2023/2024, ko je ponavljala 4. razred in že drugič sledila enakim ciljem, po večini odraz mehanskega pomnjenja. Njene ocene bi morale biti višje glede na že drugo izkazovanje znanja enakih snovi in glede na to, da popoldneve preživlja v družbi inštruktoric. Učenka je v celem šolskem letu dosegla le 1 pozivno oceno, navajanja staršev o lepih ocenah niso resnična. Učenka na dan ocenjevanja izkaže odločen nivo znana, ko pride do nadgradnje snovi, pa ni zmožna povezati nove snovi z že naučeno, njena koncentracija v času pouka je minimalna, razlagi snovi ne more slediti.

16.Toženka je pojasnila postopanje, da je v skladu z 69. členom ZOsn na predlog razredničarke in potrditev učiteljskega zbora izdala spričevalo št. 60300-3/2024-14, zoper katerega sta starša podala ugovor. Ravnateljica je imenovala komisijo, ki je 1. 7. 2024 izdala sklep št. 60302-2/2024-11, v katerem je zapisala, da se ugovoru zoper spričevala ne ugodi. Starša tožnice sta pri toženki podala zahtevo za odločitev o celotnem obsegu ugovora. Ravnateljica je v skladu s 60.b členom ZOsn zadevo v reševanje predala pritožbeni komisiji, ki jo je imenovala predsednica sveta zavoda T. T. Ta je s sklepom št. 900-1/2021-48 27. 8. 2024 odpravila sklep št. 60302-2/2024-11 ter zadevo vrnila v ponovno odločanje učiteljskemu zboru II. osnovne šole P. Učiteljski zbor je 28. 8. 2024 ponovno odločal o predlogu za ponavljanje učenke in sprejel sklep, da tožnica v šolskem letu 2024/25 ponavlja 4. razred. II. osnovna šola P. je izdala odločbo in jo 28. 8. 2024 pravočasno še pred pričetkom pouka posredovala staršema na elektronska naslova in na domači naslov. Starša, ki z odvetnico zaradi potreb po prednostni obravnavi komunicirata po elektronski pošti, se na posredovano elektronsko pošto nista odzvala. Zastopnica staršev je 30. 8. 2024 zahtevala vključitev tožnice v 5. razred, ravnateljica pa je odgovorila, da bo deklica 2. 9. 2024 ponovno vključena v 4. razred. Na prvi šolski dan 2. 9. 2024 sta starša in ravnateljica komunicirali med prireditvijo. Toženka predstavi okoliščine glede nakupa šolskih potrebščin, navaja, da je strokovna skupina v zakonitem roku pripravila individualiziran program za učenko in predstavi odnos s starši tožnice.

17.V vlogi z dne 4. 9. 2024 je toženka še sporočila, da je 4. 9. 2024 prejela pritožbo na odločbo o ponavljanju št. 60302-1/2024-24. Ravnateljica II. osnovne šole P. je pristojnost za reševanje pritožbe v skladu s 60.b členom ZOsn predala predsednici sveta zavoda, ki bo najkrajšem možnem času imenovala pritožbeno komisijo, ki bo odločala o pritožbi. Z odločbo pritožbene komisije bo sodišče seznanila. Seznanila je tudi s prošnjo Zavodu RS za šolstvo, da ji posreduje podatke o tem, v kateri fazi preverjanja je predlog preverjanja ustreznosti odločbe za učenko A. A., o čemer bo sodišče še seznanila.

K I. točki izreka

18.Tožba zoper sklep komisije, imenovane na II. osnovni šoli P., št. 60302-2/2024-11 z dne 1. 7. 2024, ni dovoljena.

19.V skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

20.Na navedeni podlagi se tožba s sklepom zavrže, če sodišče ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

21.Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javno pravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

22.V obravnavani zadevi iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnica mladoletna učenka, ki je bila v šolskem letu 2023/24 vključena v 4. razred pri toženki in ji je bilo 21. 6. 2024 vročeno spričevalo 60300-3/2024-14 z datumom 24. 6. 2024, iz katerega izhaja, da je negativno ocenjena pri pouku matematike in da ne napreduje.

23.Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko skladno z 68. členom ZOsn starši v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru odloči komisija, ki jo ravnatelj imenuje najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora.

24.Glede napredovanja iz razreda v razred je v 69. členu ZOsn določeno, da odločitev o ponavljanju razreda sprejme učiteljski zbor; če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor, o katerem se odloči na način in po postopku iz 68. člena tega zakona.

25.V konkretni zadevi iz tožbenih navedb izhaja, da so starši po prejemu spričevala vložili obrazložen ugovor, in sicer tako glede negativne ocene (68. člen ZOsn) kot glede odločitve o nenapredovanju (69. člen ZOsn).

26.Komisija, imenovana na II. osnovni šoli P. je na podlagi 68. člena ZOsn in 9., 34. ter 35. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (te pravne podlage so navedene v uvodu sklepa) izdala sklep, da se ugovoru zoper spričevalo evid. št. 60300-3/2024-14 ne ugodi, da tožnica v šolskem letu 2023/2024 pri matematiki ne dosega minimalnih standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred in je pri predmetu matematika negativno ocenjena.

27.Ta sklep, s katerim je glede na tožbene navedbe in tudi po presoji sodišča odločeno le o ugovoru zoper negativno oceno pri predmetu matematike, je predmet obravnavanega upravnega spora, katerega razveljavitev1 oz. odpravo se predlaga s tožbo.

28.Postopek ocenjevanja teče po določbah V. poglavja ZOsn, kjer je urejeno preverjanje in ocenjevanje učencev. Ureja ga tudi Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, ki je sprejet na podlagi 80. člena ZOsn in predstavlja izvršilni predpis o ocenjevanju in napredovanju učencev. Ta v v tretjem odstavku 3. člena določa, da je ocenjevanje znanja ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja, in ga opravi učitelj po obravnavi učnih vsebin in po opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin.

29.Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki niti se mu z oceno ne nalaga nobene obveznosti. Upravni spor glede ocene zato ni mogoč.2

30.Niti iz zakonske določbe 68. člena ZOsn niti iz Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli ne izhaja, da gre pri ugovoru na oceno za odločanje v upravni stvari. Na drugačno presojo pravne narave odločanja komisije o ugovoru ne more vplivati niti določba tretjega odstavka 68. člena ZOsn in četrtega odstavka 35. člena Pravilnika, po kateri je odločitev oziroma ocena komisije dokončna. Ker upoštevaje ustaljeno sodno prakso upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen, tudi odločitev toženke, sprejeta v postopku ugovora zoper oceno, ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Ni namreč dovoljen upravni spor o zakonitosti odločanja o stvari, ki sama po sebi ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

31.Glede na navedeno je sodišče tožbo v delu zoper izpodbijani sklep toženke zavrglo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

32.Toženka je v odgovoru na tožbo sicer navedla, da je pritožbena komisija 27. 8. 2024 med drugim sprejela sklep, da se odpravi sklep komisije z dne 1. 7. 2024. To bi lahko pomenilo, da sklep z dne 1. 7. 2024 nima več pravnih učinkov (čeprav iz ZOsn ni razvidno, da bi imela pritožbena komisija pristojnost sprejemati takšno odločitev; prav tako je za učinkovanje pravnega akta potrebna tudi vročitev strankam, na katere se nanaša).

33.Ker je sodišče tožbo zoper sklep komisije z dne 1. 7. 2024 v tem delu zavrglo iz procesnih razlogov, se do tožbenih navedb, povezanih s to odločitvijo, ni opredeljevalo. Sodišče je odločitev v tem delu sprejelo brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker o tožbi ni vsebinsko odločalo, ampak je ob preverjanju izpolnjevanja procesnih predpostavk sprejelo procesno odločitev.

K II. točki izreka:

34.Tožnica je tožbo vložila tudi zaradi molka organa, saj naj toženka ne bi odločila o celotnem ugovoru zoper spričevalo. V spričevalu je bila namreč sporočena tudi odločitev, da tožnica ne napreduje (smiselno, da ponavlja 4. razred), zoper katero je po prejemu spričevala (23. 6. 2024) vložila ugovor, v katerem je zaradi (ne)napredovanja tožnice v 5. razred ponovno zahtevala tudi odločitev o oprostitvi ocenjevanja po 78. členu ZOsn.

35.V odgovoru na tožbo je toženka sporočila, da je bila glede (ne)napredovanja tožnice sprejeta odločba številka 60302-1/2024-24 z dne 28. 8. 2024, ki jo je sprejela ravnateljica II. osnovne šole P. ter je bila 29. 8. 2024 posredovana staršem tožnice.

36.V pripravljalni vlogi z dne 2. 9. 2024 je tožnica potrdila, da je prejela to odločbo in (med drugim) navedla, da je ta odločba absolutno nepravilna in nezakonita, saj se je v njej odločalo dvakrat o isti stvari, posegalo se je v pretekle odločitve, izdal jo je nepristojen organ; da odločba ni pravnomočna, dokončna in izvršljiva in zanjo ni določeno, da pravno sredstvo zoper njo ne zadrži izvršitve ter da je tožeča stranka prisiljena uveljavljati pravno sredstvo zoper njo.

37.Skladno s četrtim in drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 velja, če je v primeru tožbe zaradi molka organa tak akt izdan po vložitvi tožbe, da sodišče pozove tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt. Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).

38.Ker je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 2. 9. 2024 jasno izrazila nasprotovanje novi odločbi toženke z dne 29. 8. 2024, je sodišče ni pozivalo na (dodatno) izjavo glede vztrajanja pri tožbi oziroma razširjanja na novi upravni akt. Sodišče je tako štelo, da tožnica tožbo razširja na novi upravni akt, tj. odločbo ravnateljice, s katero je ta odločila, da učenka A. A. v šolskem letu 2024/2025 ne napreduje v višji razred, ampak ponavlja 4. razred ter da posebni stroški v postopku niso nastali.

39.Tožba zoper to odločbo številka 60302-1/2024-24 z dne 28. 8. 2024 je utemeljena.

40.Napredovanje iz razreda v razred je urejeno v 69. členu ZOsn. V šestem odstavku je tako določeno, da sprejme odločitev o ponavljanju razreda učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku iz 68. člena tega zakona. Iz 68. člena ZOsn pa izhaja, da ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, pri čemer mora biti med člani komisije vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.

41.Nadalje je v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli je v 25. členu določeno, da odločitev o ponavljanju učencev sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu Zakona o osnovni šoli (prvi odstavek). Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno (drugi odstavek). Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli (tretji odstavek). Komisija pregleda obrazložen predlog za ponavljanje ter dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje učenca in se po pregledu odloči o ustreznosti odločitve učiteljskega zbora. Odločitev komisije je dokončna (četrti odstavek). O odločitvi komisije šola starše ter učenca obvesti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora (peti odstavek).

42.Iz navedenega torej izhaja, da tričlanska komisija, ki jo imenuje ravnatelj, med člani pa mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na šoli, odloči o utemeljenosti ugovora zoper odločitev o ponavljanju razreda, ki jo je sprejel učiteljski zbor. Odločitev komisije je dokončna.

43.V konkretni zadevi toženka ni sledila tem pravilom postopka.

44.Iz navedb toženke sicer izhaja, da je odločitev o ponavljanju sprejel učiteljski zbor 18. 6. 2024. Ta odločitev je bila v spričevalu sporočena tožnici. Ker se z odločitvijo o nenapredovanju (torej ponavljanju razreda) tožnica in njeni starši niso strinjali, so o tem vložili obrazložen ugovor z dne 23. 6. 2024, ki je sicer vseboval tako ugovor zoper negativno oceno kot ugovor zoper nenapredovanje, na podlagi večih razlogov oz. predlogov.

45.O delu ugovora zoper negativno oceno je komisija sicer odločila s sklepom z dne 1. 7. 2024. O delu ugovora zoper nenapredovanje pa komisija s tem sklepom ni odločila. Toženka torej s sklepom z dne 1. 7. 2024 ni odločila o celotnem ugovoru zoper spričevalo. Tožnica je zato pravilno pozvala toženko, naj odloči še o preostalem delu ugovora, kar do vložitve tožbe ni izkazano, da bi bilo odločeno. Tekom tega upravnega spora je o tem bila sprejeta odločitev, vendar je izpodbijano odločbo izdala ravnateljica šole.

46.Kot zgoraj pojasnjeno, o ugovoru zoper spričevalo glede odločitve o (ne)napredovanju odloči komisija iz 68. člena ZOsn, ki jo imenuje ravnatelj in je sestavljena iz treh članov, med katerimi mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na šoli.

47.Tožnica ima torej prav, da je odločbo z dne 28. 8. 2024 izdal nepristojen organ, saj jo je izdala ravnateljica II. osnovne šole U. U., kar izhaja tako iz uvoda kot iz podpisa izpodbijane odločbe. To pa pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojen organ, s tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki jo je kot takšno, torej kot absolutno bistveno, šteti tudi po določbah ZUS-1 in je zato podan razlog za odpravo odločbe. Sodišče je zato na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, da o njej odloči pristojni organ - komisija iz 68. člena ZOsn, ki jo imenuje ravnatelj in je sestavljena iz treh članov, med katerimi mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na šoli.

48.Sodišče tudi ugotavlja, da je v izpodbijani odločbi naveden napačen pravni pouk, da je zoper to odločbo dopustna pritožba na pritožbeno komisijo šole. Pritožbena komisija, ki jo določa 60.c člen ZOsn, namreč odloča o pritožbah zoper odločitve, ki so v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oz. učenca. Iz 60.b člena ZOsn pa izhaja, da o odločitvah o pravicah in dolžnostih učenca odloča na prvi stopnji ravnatelj, če za posamezno odločitev ni posebej določen pristojni organ. Ker ZOsn določa, da o ugovoru zoper spričevalo odloča komisija, njena odločitev pa je dokončna, to pomeni, da je ni mogoče izpodbijati s pritožbo in torej ni dopustno pritožbeno odločanje pritožbene komisije.

49.Po četrtem odstavku 215. člena ZUP velja, da če je pouk v odločbi napačen, se lahko stranka ravna po veljavnih predpisih ali po pouku. Napačen (kot v konkretni zadevi) ali neobstoječ pravni pouk v odločbi ne sme imeti škodljivih posledic za stranko. Zato je sodišče v tem upravnem sporu obravnavalo tožbo zoper odločbo ravnateljice, čeprav je tožnica vložila (tudi) pritožbo zoper njo, o kateri naj bi po navedbah toženke odločala pritožbena komisija. S tem, ko je sodišče odpravilo izpodbijano odločbo, je nastal položaj, kot da ta odločba sploh ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo (tudi zato pritožbena komisija o tem nima za odločiti).

50.Zaradi nadaljnje obravnave zadeve v upravnem postopku sodišče še pojasnjuje, da mora komisija, ki jo ravnatelj imenuje po 68. v zvezi z 69. členom ZOsn, odločiti o ugovoru zoper odločitev o nenapredovanju (ponavljanju), torej presoditi pravilnost odločitve o nenapredovanju, ki jo je sprejel učiteljski zbor. Pri tem mora upoštevati predpisano ureditev (69. člen ZOsn, določbe Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, pa tudi določbe ZUOPP-1), po kateri ponavljanje ni avtomatična posledica negativne ocene učenca pri enem ali več predmetov ob koncu šolskega leta, ampak je to odločitev, ki jo učiteljski zbor lahko sprejme, če je izpolnjen nadaljnji iz zakona razviden pogoj, da je šola učencu omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči oz. skladno s 23. členom Pravilnika, da mu je šola omogočila vključitev v dejavnosti za podporo in pomoč pri učenju. Hkrati ob tem pa mora biti odločitev o nenapredovanju po ZOsn tudi posledica pretehtane odločitve, da je to v otrokovo največjo korist. Pri tem gre za odločitev s poudarjenimi vidiki strokovne narave, ki pa mora biti ustrezno obrazložena tako, da obrazložitev omogoča seznanitev z razlogi odločitve in preudarki, ki so organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Pri tem odločanju se pravila upravnega smiselno uporabljajo (4. člen ZUP).

51.Sodišče je odločilo tudi v tem delu tožbe brez glavne obravnave, in sicer na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS 1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi v tem delu ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K III. točki izreka:

52.V obravnavanem primeru je tožnica tekom upravnega spora predlagala tudi izdajo začasne odredbe. V upravnem sporu to ureja 32. člen ZUS-1, pri čemer je ZUS-1 v razmerju do Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki sicer ureja tudi pravila za zavarovanje terjatev, lex specialis.

53.Tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače (prvi odstavek 32. člena ZUS-1); sodišče pa lahko izvršitev izpodbijanega akta na tožnikov predlog zadrži do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), ali začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).

54.Glede na opisano zakonsko ureditev je vložena tožba, o kateri še ni pravnomočno odločeno, predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Z začasno odredbo se namreč izvršitev izpodbijanega akta lahko zadrži ali se začasno uredi stanje le do pravnomočne sodne odločbe o tožbi. Ko je o tožbi pravnomočno odločeno, začasne odredbe ni več mogoče izdati. Prav tako je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi tudi obstoj dopustne tožbe.

55.Ker je sodišče v obravnavani zadevi o delu tožbe v II. točki izreka s sodbo pravnomočno odločilo (zoper katero po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena in je zato pravnomočna z dnem izdaje sodbe), v preostalem pa je tožbo kot nedopustno zavrglo (I. točka izreka), je sodišče zaradi neobstoja procesnih predpostavk na podlagi 32. člena ZUS-1 in ob smiselni uporabi šeste alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe.

56.Nobena stranka ni zahtevala povračila stroškov, zato sodišče o tem ni odločalo.

57.Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Glede na to, da ZUS-1 ne pozna pojma razveljavitve izpodbijanega akta (prvi odstavek 33. člena ZUS-1), je sodišče štelo, da tožnica s tem smiselno predlaga odpravo tega sklepa.

2Takšno stališče izhaja tudi iz odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Up 183/07 z dne 23. 4. 2008, I Up 1515/2006 z dne 20. 2. 2008 in I Up 1229/2002 z dne 23. 10. 2002 ter I Up 483/2008 z dne 22. 1. 2009 ter odločitev Upravnega sodišča RS v zadevah III U 214/2018 z dne 20. 9. 2018 in II U 152/2022-9 z dne 15. 6. 2022.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o osnovni šoli (1996) - ZOsn - člen 60b, 60c, 68, 69

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 39, 39/2, 39/3

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2008) - člen 3, 9, 34, 35

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.