Jedro

Samo dejstvo, da tožnica ni uspela s pritožbenimi razlogi pred sodiščem druge stopnje, še ne pomeni, da ne bo uspela v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Če zakon omogoči pravno sredstvo, ki omogoča dostop do Vrhovnega sodišča RS (v pravdnem postopku je to predvsem revizija), mora postopek s tem pravnim sredstvom zagotoviti spoštovanje vseh ustavnih procesnih jamstev.

Čeprav drži, da je bilo v okviru pravdnega postopka z delno sodbo res ugotovljeno, da sta notarska sporazuma med zakoncema nična zaradi sklepanja fiktivnih dogovorov zaradi izogibanja davčnemu dolgu, pa vendarle ne gre spregledati dejstva, da je tožnica v obravnavani pravdni zadevi tožena stranka, kar pomeni, da se postopek ni pričel po njeni volji, poleg tega pa vlaganje pravnega sredstva zoper sodno odločitev, v katerem se šele odloča o zatrjevanem izigravanju pravnih predpisov, po presoji sodišča ni nemoralno ali nepravično.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. Bpp 207/2025 z dne 19. 3. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo opr. št. Bpp 207/2025 z dne 19. 3. 2025 odločil, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljena zavrne.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vodenja postopka po vloženem predlogu dopuščene revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 519/2024 z dne 11. 2. 2025 v zvezi z delno sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. P 19/2021 z dne 28. 2. 2024.

3.Z navedeno delno sodbo je bilo odločeno, da se notarski zapis darilne pogodbe notarja A. A. iz Ptuja opr. št. SV 831/12 z dne 24. 7. 2012, s katero je tožeča stranka B. B. podaril toženi stranki C. C. solastni delež do ene idealne polovice na nepremičnini parceli št. 656/1 in 565/5, k. o. ..., in Sporazum o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij med bivšima zakoncema notarja A. A. iz Ptuja opr. št. SV 1327/14 z dne 8. 12. 2014, sklenjen med B. B. in C. C., v katerem sta pravdni stranki izjavili, da sta si premoženje razdelili in drug drugemu ne dolgujeta ničesar, šteje za ničnega. V 2. točki izreka je bilo nadalje odločeno, da se na podlagi gornje ugotovitve v zemljiško knjigo glede lastništva navedenih nepremičnin vzpostavi prvotno zemljiškoknjižno stanje na ta način, da se pri nepremičnini z ID znakom: 656/1 in nepremičnini ID znak: 656/5, k. o. ..., vknjiži lastninska pravica v korist B. B. do polovice in C. C. do polovice. Okrožno sodišče na Ptuju je namreč v postopku zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe in sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med bivšima zakoncema ugotovilo, da so bili zatrjevani pravni posli, ki sta jih sklenila tožnica in B. B. (vključno z ureditvijo varstva in vzgoje njunih skupnih otrok ter plačilom preživnine), sklenjeni kot fiktivni dogovori, in sicer z namenom izognitve plačila dolgov do Finančne uprave Republike Slovenije.

4.Zoper delno sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. P 19/2021 z dne 28. 2. 2024 je tožnica kot tožena stranka v pravdnem postopku vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Mariboru s sodbo opr. št. I Cp 519/2024 z dne 11. 2. 2025 zavrnilo.

5.Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pojasnila, da želi vložiti predlog za dopustitev revizije, saj meni, da se sodišče ni opredelilo do vseh materialnopravno relevantnih ugotovitev, ki jih je navajala kot tožena stranka v pravdni zadevi in ji zato ni bilo omogočeno učinkovito uveljavljanje njenih pravic. Sodeče sodišče se tako ni izreklo o dejstvu preklica darilne pogodbe iz leta 2002, pri čemer veljavnost pogodbe po njenem mnenju predstavlja predhodno vprašanje, prav tako sodišče ni izvedlo ustrezne dokazne ocene v zvezi z obsegom in deležem na skupnem premoženju pravdnih strank, posledično pa zato ni bilo moč zanesljivo ugotoviti, ali je B. B. imel pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Po presoji tožnice je sodeče sodišče ponujene dokaze v smislu preklica darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti presojalo v nezadostnem obsegu, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, poleg tega pa je sodišče napačno presodilo okoliščino, da je B. B. imel pravni interes za uveljavljanje ničnosti darilne pogodbe in sporazuma, s čimer odločitev sodišča prav tako odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Tožnica ocenjuje odločitev sodečega sodišča kot preuranjeno, saj ključni vidiki dejanskega stanja niso bili popolno in pravilno ugotovljeni, s tem ko sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin primera, ko je presodilo, da sta pravdni stranki po razvezi še naprej živeli kot zakonski par in so funkcionirali kot družina, ker naj bi bile izpovedbe prič nezanesljive in opredeljene na drugo časovno obdobje skupnega bivanja pravdnih strank. Tako so bile po mnenju tožnice storjene procesne in materialnopravne napake, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.

6.Glede na navedbe tožnice v prošnji je tožena stranka štela, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj v zadevi, za katero je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma je njena prošnja nerazumna. V prošnji namreč zgolj navaja enake trditve, kot jih je že uveljavljala v pritožbenem postopku, kar pa ni temelj za dopustno revizijo. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da sta se, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, kateremu je pritrdilo višje sodišče pri odločanju o pritožbi, tožnica in B. B. fiktivno razvezala, se fiktivno dogovorila o vzgoji, varstvu in preživljanju skupnih otrok, fiktivno uredila prenos premoženja, vse z namenom pridobitve premoženjskih koristi, na kar kaže tudi rojstvo tretjega skupnega otroka v času fiktivno razvezane zakonske zveze.

7.Na podlagi navedenega tožena stranka ocenjuje, da je zahteva tožnice tudi v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, saj želi voditi nadaljnje postopke z vložitvijo predloga za dopustitev revizije kot postopek z izrednim pravnim sredstvom, ko sta stranki z namenom izigravanja pravnih predpisov sklepali fiktivne dogovore. Pojem pravičnosti pa presega pojem prava in pravnih norm. Dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, za katerega je zaprosila tožnica, bi tako kazal na nek izkrivljen odnos oziroma na zavračanje temeljnega koncepta spoštovanja družbenih vrednot, kot sta pravičnost in morala, ki se kaže v človekovem odnosu do sveta, do drugih ljudi in se manifestira v motivaciji postopanja. Po presoji tožene stranke pa prav gotovo ni v skladu z moralo, da tožnica pridobi še brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vodenje nadaljnjega postopka v zadevi in posledično kritja potrebnih stroškov.

8.Tožena stranka še pojasnjuje, da so bili zaradi vodenja različnih zadev, ki med drugim izhajajo iz nezmožnosti zdravega urejanja medsebojnih odnosov med tožnico in njenim bivšim možem B. B., tožnici v letih 2020 do 2024 (kar vse je podrobno opisano v izpodbijani odločbi) iz naslova brezplačne pravne pomoči izplačani stroški v skupni višini 23.328,27 EUR, nekatere zadeve pa še niso pravnomočno zaključene in višina stroškov zato še ni znana.

9.Zoper navedeno odločbo tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne uporabe materialnega prava, in sicer prvega ter tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navaja, da zgolj ugotovitev, da namerava izpodbijati drugostopenjsko sodbo iz enakih razlogov, kot je izpodbijala prvostopenjsko sodbo, še ne zadostuje za zaključek, da nima verjetnih izgledov za uspeh. Dejstvo, da s pritožbenimi razlogi ni uspela pred sodiščem druge stopnje, še ne pomeni, da ne bo uspela v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, saj je le-ta namenjen ravno temu, da pravilnost drugostopenjske sodbe preveri še Vrhovno sodišče RS. Da stranka postopka v reviziji problematizira iste kršitve, kot jih je že v pritožbi, pa je v sodni praksi prej pravilo kot izjema.

10.Tožnica meni, da je odločitev tožene stranke preuranjena, saj bi morala tožena stranka na konkretiziran način pojasniti konkretne (pritožbene in revizijske) razloge, zaradi katerih je po njenem mnenju odločitev drugostopenjske in prvostopenjske sodbe napačna. Nadalje pojasnjuje, da je zaradi kratkega 30-dnevnega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije že vložila predlog za dopustitev revizije z dne 31. 3. 2025, v katerem je opozorila na pomembna pravna vprašanja, na katera bi moralo odgovoriti Vrhovno sodišče RS, ter pojasnila konkretne razloge za kršitev materialnega prava in postopkovnih določb v pravdnem postopku Okrožnega sodišča na Ptuju. Izpostavlja, da se tožena stranka tudi ni opredelila do bistva revizijskih razlogov, ki so povzeti tudi v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Izpodbijana odločba tako nima razlogov o bistvenih dejstvih oziroma ni konkretizirana.

11.Tožnica izpostavlja, da je izpodbijana odločba arbitrarna in sprejeta brez pravnih razlogov, toženo stranko pa so pri zavrnitvi prošnje vodili drugi nedopustni motivi, kar nenazadnje dokazuje dejstvo, da so v odločbi podrobno navedena pretekla izplačila brezplačne pomoči, ki ji je bila dodeljena. S tem ko ji je tožena stranka brez utemeljenega razloga zavrnila prošnjo za za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ji je odrekla pravico dostopa do sodišča in kršila njeno pravico do enakosti pred zakonom, enako varstvo pravic, pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva (14., 22., 23. in 25. člen Ustave RS).

12.Po mnenju tožnice zadeva, upoštevaje okoliščine in dejstva, ki jih je navedla in izkazala v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 14. 3. 2025, ni očitno nerazumna, saj pojem očitnosti pomeni že na prvi pogled (prima facie). Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. Prepričana je, da so toženo stranko pri odločanju vodili finančni nameni (ki organa za brezplačno pravno pomoč, ko odloča o tem, ali bo posameznik imel možnost dostopa do sodišča in uveljavljati svoje procesne pravice, nikdar in pod nobenimi pogoji ne bi smeli voditi), zato je za zavrnitev njene prošnje izbrala najbolj redek razlog, in sicer očitno nerazumnost zaradi nasprotja zahtevka z načeli pravičnosti in morale. Pri tem pa pojasnjuje, da vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodno odločbo ni v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, ampak temelji na legitimnih pravnih podlagah. Sklicuje se tudi na sodbo II U 330/2024-6 z dne 12. 12. 2024, s katero je naslovno sodišče odpravilo odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 581/2024 z dne 27. 9. 2024 in v obrazložitvi sodbe pojasnilo, da zadeva tožnice ni očitno nerazumna.

13.Tožnica tako predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14.Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis opr. št. Bpp 207/2025, odgovora na tožbo pa ni podala.

15.Tožba je utemeljena.

16.Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost odločbe o zavrnitvi prošnje tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi nameravane vložitve predloga za revizijo in revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 519/2024 z dne 11. 2. 2025 v zvezi z delno sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. P 19/2021 z dne 28. 2. 2024.

17.Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, po katerem se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem se ugotavlja predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

18.Po ustaljenem stališču upravnosodne prakse¹ mora biti za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP očitno, da je zadeva nerazumna, kar pomeni, da mora biti že na prvi pogled, torej brez podrobnejše vsebinske presoje zadeve, jasno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva). Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ki se nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP.

19.Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP je zato potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavnoskladno razlago določbe 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna razlaga pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju standarda očitnosti, na podlagi katerega se presojajo možnosti stranke za uspeh v konkretnem sodnem postopku. Organ za brezplačno pravno pomoč tako s svojo presojo verjetnega izgleda za uspeh ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo.

19.Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP je zato potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavnoskladno razlago določbe 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna razlaga pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju standarda očitnosti, na podlagi katerega se presojajo možnosti stranke za uspeh v konkretnem sodnem postopku. Organ za brezplačno pravno pomoč tako s svojo presojo verjetnega izgleda za uspeh ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo.

20.V obravnavani zadevi je tožena stranka prvenstveno ocenila, da je zadeva očitno nerazumna iz razloga, ker je tožnica v prošnji zgolj navajala enake trditve, katere je že uveljavljala v pritožbenem postopku. Sodišče pritrjuje stališču tožnice, da samo dejstvo, da s pritožbenimi razlogi ni uspela pred sodiščem druge stopnje, še ne pomeni, da ne bo uspela v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Skladno s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namreč sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Namen revizije je torej zagotoviti zakonito in pravilno sodno odločbo v posamičnem sporu, obenem pa tudi zagotoviti enotno uporabo zakona na območju vse države in razvoj prava s sodno prakso.

20.V obravnavani zadevi je tožena stranka prvenstveno ocenila, da je zadeva očitno nerazumna iz razloga, ker je tožnica v prošnji zgolj navajala enake trditve, katere je že uveljavljala v pritožbenem postopku. Sodišče pritrjuje stališču tožnice, da samo dejstvo, da s pritožbenimi razlogi ni uspela pred sodiščem druge stopnje, še ne pomeni, da ne bo uspela v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Skladno s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namreč sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Namen revizije je torej zagotoviti zakonito in pravilno sodno odločbo v posamičnem sporu, obenem pa tudi zagotoviti enotno uporabo zakona na območju vse države in razvoj prava s sodno prakso.

21.Iz določbe 370. člena ZPP prav tako ne izhaja, da bi morala stranka v predlogu za dopustitev revizije oziroma v reviziji navajati nova dejstva, ki jih v pritožbenem postopku še ni uveljavljala, temveč lahko, ravno nasprotno, (med drugim) uveljavlja kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje le v primeru, če jih je uveljavljala že pred sodiščem druge stopnje. Poleg tega se Okrožno sodišče na Ptuju v delni sodbi opr. št. P 19/2021 z dne 28. 2. 2024 ni opredelilo do materialnega ugovora v zvezi s preklicem darilne pogodbe iz leta 2002, ki naj bi po mnenju tožnice (v pravdnem postopku tožene stranke) predstavljalo predhodno vprašanje. Četudi je Višje sodišče v Mariboru navedeni ugovor obrazloženo zavrnilo, pa navajanje tovrstnih materialnopravnih ugovorov po presoji sodišča ne pomeni očitne nerazumnosti zadeve, temveč bo Vrhovno sodišče RS v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije presodilo, ali gre za pravno vprašanje, ki terja presojo s strani Vrhovnega sodišča RS. Enako velja tudi za vprašanje glede pravnega interesa B. B. za uveljavljanje ničnosti, kar naj bi po navedbah tožnice predstavljalo odstop od prakse Vrhovnega sodišča RS. Uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotna uporaba materialnega prava namreč (lahko) predstavljata utemeljene razloge za vložitev predloga za dopustitev revizije oziroma vložitev revizije.

21.Iz določbe 370. člena ZPP prav tako ne izhaja, da bi morala stranka v predlogu za dopustitev revizije oziroma v reviziji navajati nova dejstva, ki jih v pritožbenem postopku še ni uveljavljala, temveč lahko, ravno nasprotno, (med drugim) uveljavlja kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje le v primeru, če jih je uveljavljala že pred sodiščem druge stopnje. Poleg tega se Okrožno sodišče na Ptuju v delni sodbi opr. št. P 19/2021 z dne 28. 2. 2024 ni opredelilo do materialnega ugovora v zvezi s preklicem darilne pogodbe iz leta 2002, ki naj bi po mnenju tožnice (v pravdnem postopku tožene stranke) predstavljalo predhodno vprašanje. Četudi je Višje sodišče v Mariboru navedeni ugovor obrazloženo zavrnilo, pa navajanje tovrstnih materialnopravnih ugovorov po presoji sodišča ne pomeni očitne nerazumnosti zadeve, temveč bo Vrhovno sodišče RS v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije presodilo, ali gre za pravno vprašanje, ki terja presojo s strani Vrhovnega sodišča RS. Enako velja tudi za vprašanje glede pravnega interesa B. B. za uveljavljanje ničnosti, kar naj bi po navedbah tožnice predstavljalo odstop od prakse Vrhovnega sodišča RS. Uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotna uporaba materialnega prava namreč (lahko) predstavljata utemeljene razloge za vložitev predloga za dopustitev revizije oziroma vložitev revizije.

22.Tožena stranka je zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljila tudi na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZBPP, in sicer je zaključila, da je prošnja tožnice v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, ker želi tožnica voditi nadaljnje postopke z vložitvijo predloga za dopustitev revizije kot postopek z izrednim pravnim sredstvom, ko sta stranki z namenom izigravanja pravnih predpisov sklepali fiktivne dogovore zaradi izogibanja davčnemu dolgu. Čeprav drži, da je Okrožno sodišče na Ptuju po izvedenem dokaznem postopku v okviru pravdnega postopka z delno sodbo res ugotovilo, da sta oba notarska sporazuma, sklenjena v letih 2012 in 2014, iz tega razloga nična, pa vendarle ne gre spregledati dejstva, da je tožnica v obravnavani pravdni zadevi tožena stranka, kar pomeni, da se postopek ni pričel po njeni volji, poleg tega pa vlaganje pravnega sredstva zoper sodno odločitev, v katerem se šele odloča o zatrjevanem izigravanju pravnih predpisov, po presoji sodišča ni nemoralno ali nepravično.

22.Tožena stranka je zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljila tudi na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZBPP, in sicer je zaključila, da je prošnja tožnice v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, ker želi tožnica voditi nadaljnje postopke z vložitvijo predloga za dopustitev revizije kot postopek z izrednim pravnim sredstvom, ko sta stranki z namenom izigravanja pravnih predpisov sklepali fiktivne dogovore zaradi izogibanja davčnemu dolgu. Čeprav drži, da je Okrožno sodišče na Ptuju po izvedenem dokaznem postopku v okviru pravdnega postopka z delno sodbo res ugotovilo, da sta oba notarska sporazuma, sklenjena v letih 2012 in 2014, iz tega razloga nična, pa vendarle ne gre spregledati dejstva, da je tožnica v obravnavani pravdni zadevi tožena stranka, kar pomeni, da se postopek ni pričel po njeni volji, poleg tega pa vlaganje pravnega sredstva zoper sodno odločitev, v katerem se šele odloča o zatrjevanem izigravanju pravnih predpisov, po presoji sodišča ni nemoralno ali nepravično.

23.Sodišče ob tem še dodaja, da niti iz pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS niti iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS resda ne izhaja, da bi zakonodajalec moral omogočiti tristopenjski sodni postopek. Vendar če zakon omogoči pravno sredstvo, ki omogoča dostop do Vrhovnega sodišča RS (v pravdnem postopku je to predvsem revizija), mora postopek s tem pravnim sredstvom zagotoviti spoštovanje vseh ustavnih procesnih jamstev. Ustavno sodišče RS je v zgodnejših odločbah sicer sprva zavzelo stališče, da se pravica do pravnega sredstva ne razteza tudi na izredna pravna sredstva, vendar pa je v nekaterih kasnejših odločbah presodilo, da iz te pravice izhaja, da mora biti v primeru, ko zakon določeno pravno sredstvo dopusti, stranki zagotovljeno, da to pravno sredstvo tudi učinkovito uveljavi. To pomeni, da niti zakon, ki neko pravno sredstvo dopušča, niti sodišče, ki ta zakon uporablja, ne smeta postavljati pretežkih formalnih ovir, ki onemogočajo meritoren preizkus pravnega sredstva. Tudi po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice so formalni pogoji za dopustnost pravnih sredstev pred instančnimi sodišči v korist poštenega sojenja in pravne varnosti. Navedeno izhodišče pa je po mnenju sodišča treba upoštevati tudi pri razlagi tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

24.V zvezi s sklicevanjem tožene stranke na številne druge postopke, za katere je bila tožnici že predhodno dodeljena brezplačna pravna pomoč, sodišče še pojasnjuje, da ZBPP izrecno ne omejuje števila zadev niti višine sredstev, ki se lahko dodeli posameznemu upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Ta kriterij torej pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sam po sebi ne more biti odločilen.

23.Sodišče ob tem še dodaja, da niti iz pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS niti iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS resda ne izhaja, da bi zakonodajalec moral omogočiti tristopenjski sodni postopek. Vendar če zakon omogoči pravno sredstvo, ki omogoča dostop do Vrhovnega sodišča RS (v pravdnem postopku je to predvsem revizija), mora postopek s tem pravnim sredstvom zagotoviti spoštovanje vseh ustavnih procesnih jamstev. Ustavno sodišče RS je v zgodnejših odločbah sicer sprva zavzelo stališče, da se pravica do pravnega sredstva ne razteza tudi na izredna pravna sredstva, vendar pa je v nekaterih kasnejših odločbah presodilo, da iz te pravice izhaja, da mora biti v primeru, ko zakon določeno pravno sredstvo dopusti, stranki zagotovljeno, da to pravno sredstvo tudi učinkovito uveljavi. To pomeni, da niti zakon, ki neko pravno sredstvo dopušča, niti sodišče, ki ta zakon uporablja, ne smeta postavljati pretežkih formalnih ovir, ki onemogočajo meritoren preizkus pravnega sredstva. Tudi po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice so formalni pogoji za dopustnost pravnih sredstev pred instančnimi sodišči v korist poštenega sojenja in pravne varnosti. Navedeno izhodišče pa je po mnenju sodišča treba upoštevati tudi pri razlagi tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

25.Sodišče tako zaključuje, da je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe nepravilno uporabila določbo 24. člena ZBPP, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedene vidike uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev, torej tudi finančnega pogoja, ustrezno odločiti o tožničini prošnji za dodelitev BPP (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

24.V zvezi s sklicevanjem tožene stranke na številne druge postopke, za katere je bila tožnici že predhodno dodeljena brezplačna pravna pomoč, sodišče še pojasnjuje, da ZBPP izrecno ne omejuje števila zadev niti višine sredstev, ki se lahko dodeli posameznemu upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Ta kriterij torej pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sam po sebi ne more biti odločilen.

26.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnica, ki jo zastopa pooblaščena odvetniška družba, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z 22 % DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

25.Sodišče tako zaključuje, da je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe nepravilno uporabila določbo 24. člena ZBPP, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedene vidike uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev, torej tudi finančnega pogoja, ustrezno odločiti o tožničini prošnji za dodelitev BPP (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

27.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

26.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnica, ki jo zastopa pooblaščena odvetniška družba, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z 22 % DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

28.Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Poleg tega je bila med strankama sporna razlaga materialnopravne določbe 24. člena ZBPP, torej je šlo za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, medtem ko relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

27.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

1Glej npr. odločitve Upravnega sodišča RS v zadevah II U 210/2024 z dne 30. 8. 2024, II U 205/2024 z dne 19. 8. 2024, II U 167/2020 z dne 23. 9. 2020, II U 138/2018 z dne 6. 6. 2018, II U 177/2015 z dne 10. 6. 2015, II U 67/2014 z dne 26. 3. 2014 in I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013.

28.Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Poleg tega je bila med strankama sporna razlaga materialnopravne določbe 24. člena ZBPP, torej je šlo za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, medtem ko relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

2L. Ude v : Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga (305. - 503. člen), GV založba, 2009, str. 522.

-------------------------------

3V prvem odstavku 370. člena ZPP je določeno, da se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ki jih je stranka uveljavljala pred sodiščem druge stopnje, ali zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 370. člena ZPP).

1.Glej npr. odločitve Upravnega sodišča RS v zadevah II U 210/2024 z dne 30. 8. 2024, II U 205/2024 z dne 19. 8. 2024, II U 167/2020 z dne 23. 9. 2020, II U 138/2018 z dne 6. 6. 2018, II U 177/2015 z dne 10. 6. 2015, II U 67/2014 z dne 26. 3. 2014 in I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013.

4Sodba Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 519/2024 z dne 11. 2. 2025, 8. - 10. točka obrazložitve.

5Tako npr. odločba Ustavnega sodišča RS Up-2089/06 in U-I-106/07, Ur. l. 102/07 .

2.L. Ude v : Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga (305. - 503. člen), GV založba, 2009, str. 522.

6Povzeto po Aleš Galič v: Komentar Ustave Republike Slovenije k 23. členu Ustave RS, 2011.

3.V prvem odstavku 370. člena ZPP je določeno, da se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ki jih je stranka uveljavljala pred sodiščem druge stopnje, ali zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 370. člena ZPP).

7Bulena proti Češki, 57567/00, 20. 4. 2004.

4.Sodba Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 519/2024 z dne 11. 2. 2025, 8. - 10. točka obrazložitve.

8Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

5.Tako npr. odločba Ustavnega sodišča RS Up-2089/06 in U-I-106/07, Ur. l. 102/07 .

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

6.Povzeto po Aleš Galič v: Komentar Ustave Republike Slovenije k 23. členu Ustave RS, 2011.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/3

7.Bulena proti Češki, 57567/00, 20. 4. 2004.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 370, 370/1

8.Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

Pridruženi dokumenti:*

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.