Jedro

Izpodbijani sklep temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev (dopolnitve) tožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 242/2020-6 z dne 11. 12. 2020 ter pravno zastopanje na glavni obravnavi v v zvezi s to tožbo.

2. Toženka se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na 8. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki omejuje dodeljevanje BPP, in sicer v peti alineji določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem sporu. V tovrstnih primerih gre za zlorabo instituta BPP. V obravnavanem primeru je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev (dopolnitve) tožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 242/2020-6 z dne 11. 12. 2020, s katerim je bila zavržena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. I U 12/2018-4 z dne 2. 2. 2018, saj je bilo ugotovljeno, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil po izteku roka za vložitev pritožbe. Gre torej za upravni spor zaradi dodelitve BPP, t.i. veriženje prošenj, BPP pa se v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP ne dodeli. Tožnikova prošnja ni dovoljena in jo je toženka na podlagi 8. člena v zvezi s 37. členom ZBPP zavrgla.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in po skrbnici vlaga tožbo, v kateri navaja, da je zaradi dolgotrajnega psihičnega in ekonomskega nasilja izgubil vse premoženje, uspešno podjetje, delovno sposobnost in sposobnost samostojnega varovanja svojih pravic in interesov v sodnih in upravnih postopkih. Toženka navedenih dejstev ne upošteva in mu z zlorabo 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP krati pravico do nujne in izjemne BPP. Ob tem se sklicuje na vse odločbe toženke, ki so mu bile izdane od odvzema poslovne sposobnosti. Odločbe so nezakonite zaradi neupoštevanja temeljih določb iz 6., 7., 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Toženka mu ni nikoli dala možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, zaradi česar ni ugotovila resničnega dejanskega stanja. Sklicuje se tudi na 7. alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP in navaja, da izpolnjuje pogoje za dodelitev nujne in izjemne BPP. Nadalje se sklicuje tudi na izvedensko mnenje prim. A.A., psihiatrično dokumentacijo tožnika ter izjavo tožnika, podano na CSD Domžale dne 13. 2. 2020. Sodišču predlaga, da zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši psihiatra A.A., višji sodnici B.B. in C.C. ter izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: odpravi, op. sodišča) in ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP. Pred opravo glavne obravnave naj sodišče pribavi in preuči spise Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 206/97, II P 1014/98 in II P 1845/2000. 4. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporno zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 242/2020-6 z dne 11. 12. 2020. 7. Izpodbijani sklep temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Ugotovitev, da gre v obravnavani zadevi za opisani položaj, je skladna s podatki upravnih spisov in hkrati nesporna. Zato je odločitev toženke, da tožnikovo prošnjo zavrže kot nedovoljeno na podlagi 37. člena ZBPP, pravilna in na zakonu utemeljena. Ob tem sodišče opozarja, da tožnik v tožbi niti ne nasprotuje ugotovitvam toženke. Navaja še okoliščine, ki pa za presojo tega upravnega spora niso relevantne. Zato se sodišče do njih tudi ni dolžno izjasnjevati.

8. Tožnik se je v tožbi skliceval na različne listine v zvezi z odvzemom poslovne sposobnosti ter na izvedenska mnenja in v zvezi z navedenim predlagal zaslišanje tožnika in prič. Po presoji sodišča so predlagana zaslišanja tožnika in prič psihiatra A.A. ter višjih sodnic B.B. in C.C. nepotrebna, saj tožnik s predlaganimi zaslišanji izkazuje dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi s tožnikovo poslovno nesposobnostjo, kar za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno. Iz enakega razloga sodišče kot nepotrebna zavrača tudi vpoglede v predlagane listine in sodne spise.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

10. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.