Jedro

Ni slediti pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti odločiti o stroških postopka, ki s strani toženke niso bili priglašeni. Drugi odstavek 46. člena ZBPP določa, da pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov po uradni dolžnosti upošteva stroške, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi.

V tem postopku nobeni stroški niso bili založeni s strani Republike Slovenije, da bi jih moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti, bi pa sodišče prve stopnje moralo odločiti o tistih stroških, ki jih je toženka v postopku priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se II. točka izreka sodbe spremeni tako, da se na novo glasi: "II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 597,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 485,32 EUR na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru št. 01100-6370501514, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 31.169,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2017 do plačila (I. točka izreka) in odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženki povrniti stroške postopka v znesku 120,95 EUR, v primeru zamude 8-dnevnega izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Toženka vlaga pritožbo zoper odločitev o stroških postopka v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje tožeči stranki ni naložilo stroškov, ki so bili na podlagi odločb o brezplačni pravni pomoči Bpp 200/2018 z dne 30. 11. 2018, Bpp 219/2019 z dne 15. 11. 2019 in Bpp 202/2019 z dne 19. 11. 2019 založeni iz proračuna Republike Slovenije. O teh stroških bi moralo sodišče prve stopnje odločiti po uradni dolžnosti. Toženka je na tožbo utemeljeno odgovorila, vendar sodišče prve stopnje o stroških, ki so bili priglašeni za sestavo odgovora na tožbo, ni odločilo. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo ustrezno več stroškov, in sicer delno v korist proračuna Republike Slovenije, delno pa toženke, podredno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo toženke. V njem navaja, da je pritožba vložena prepozno, da sodišče kljub dodeljeni brezplačni pravni pomoči o povrnitvi stroškov odloči le na zahtevo stranke in da je toženka na zadnjem naroku za glavno obravnavo podala zahtevo za povračilo stroškov postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Toženka je odgovorila na odgovor na pritožbo tožeče stranke. Ker za tak odgovor v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) ni pravne podlage, ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere opozarja toženka v pritožbi, je pa delno zmotno uporabilo materialno pravo in sprejelo delno zmotno odločitev o povrnitvi stroškov postopka.

7. Sodišče prve stopnje je s sodbo tožeči stranki, ki z odškodninskim zahtevkom ni uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP naložilo, naj toženki povrne 120,95 EUR stroškov postopka, in sicer potne stroške v višini javnega prevoza za pet narokov za glavno obravnavo na relaciji A. - B. - A.. V obrazložitvi sodbe se je sklicevalo na stroškovnika toženke z dne 3. 7. 2019 in 3. 9. 2019. 8. Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh priglašenih stroških postopka. Toženka je priglasila stroške postopka tudi v odgovoru na tožbo z dne 14. 6. 2017 (stroškovnik na list. št. 33), v drugi pripravljalni vlogi z dne 31. 1. 2019 (stroškovnik na list. št. 138) in v tretji pripravljalni vlogi z dne 13. 12. 2019 (stroškovnik na hrbtni strani list. št. 146). Na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 10. 10. 2019 je priglasila stroške postopka (potne stroške kilometrine, ki jih v tej obliki sodišče prve stopnje pravilno ni priznalo), vendar s takšno priglasitvijo stroškov ni umaknila predhodnih zahtev za povrnitev stroškov postopka. Iz zapisnika tega naroka tudi ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje toženki naložilo, da na podlagi drugega odstavka 163. člena ZPP opredeljeno navede vse stroške, za katere zahteva povračilo, sicer bo štelo, da je zahteva toženke za povrnitev stroškov umaknjena.

9. Ni slediti pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti odločiti o stroških postopka, ki s strani toženke niso bili priglašeni. Drugi odstavek 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Ur. l. RS, št. 48/01 in nasl.), na katerega se sklicuje pritožba, določa, da pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov po uradni dolžnosti upošteva stroške, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Toženka je imela z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 200/2018 z dne 30. 11. 2018 dodeljeno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in nadaljnje zastopanje v tem individualnem delovnem sporu pred sodiščem na prvi stopnji. Dodeljena brezplačna pravna pomoč je zajemala stroške sodnega postopka, ki so nastali v času od 8. 11. 2018 (dan po vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči) do 1. 3. 2019 (dan prenehanja pooblastilnega razmerja med toženko in dodeljenim pooblaščencem). Sodišče prve stopnje ob pravilni razlagi drugega odstavka 46. člena ZBPP ni bilo dolžno po uradni dolžnosti upoštevati stroškov, ki so v tem času nastali toženki, a jih ni priglasila, saj ne gre za stroške, ki bi bili založeni s strani Republike Slovenije. Stroški zastopanja po pooblaščencu na naroku za glavno obravnavo in stroški sestave pripravljalnih vlog niso stroški, ki bi jih založila Republika Slovenija. Takšno razlago potrjuje že prvi odstavek 46. člena ZBPP, ki loči med stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, ter nagrado in stroške dodeljenega pooblaščenca. Slednje potrjujejo tudi primeri iz sodne prakse (prim. odločba II Cp 2149/2016; iz odločbe I Cp 786/2017 stališče sodišča druge stopnje v zvezi z razlago 46. člena ZBPP ne izhaja).

10. V tem postopku nobeni stroški niso bili založeni s strani Republike Slovenije, da bi jih moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti, bi pa sodišče prve stopnje moralo odločiti o tistih stroških, ki jih je toženka v postopku priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP). Toženki po Odvetniški tarifi (OT; Ur. l. RS, št. 2/15 in nasl.) neutemeljeno ni priznalo stroškov sestave odgovora na tožbo v višini 800 točk, druge pripravljalne vloge v višini 600 točk in tretje vloge v višini 50 točk (dopis), vse skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke zoper odločitev o stroških postopka v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP to odločitev spremenilo, tako da je stroške sestave odgovora na tožbo z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost skupaj 597,31 EUR tožeča stranka dolžna plačati toženki, stroške vlog z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost skupaj 485,32 EUR pa v korist proračuna Republike Slovenije.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Toženka kljub uspehu s pritožbo zoper odločitev o stroških postopka v sodbi sodišča prve stopnje ni upravičena do povrnitve priglašenih administrativnih stroškov v višini 100,00 EUR, saj njihovega nastanka in obsega ni izkazala. Ker je toženka s pritožbo zoper izpodbijano odločitev uspela, tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP).