Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obveznosti, neizpolnjevanje katerih ima za posledico preklic prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so po oceni pritožbenega sodišča (le) tiste obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi Zakona o voznikih, kar izhaja iz prvega odstavka 202.d člena ZP-1. Edina obveznost, ki se nanaša na predložitev dokazila v določenem roku, kršitev katere ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je kršitev obveznosti, ki storilcu nalaga, da sodišču dostavi dokazilo, da je izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih, kot mu je določilo sodišče v sklepu v skladu s šestim odstavkom 202.d člena ZP-1, v zvezi s prvim odstavkom 202.d člena ZP-1. Pri preklicu odložitve izvršitev sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je, na podlagi sklepanja po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario), treba izhajati iz pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odložitev izvršitve navedene sankcije, določenih v prvem odstavku 202.d člena ZP-1, to je pogoja, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška in pogoja, da v roku, ki ga določi sodišče izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi Zakona o voznikih in o tem sodišču dostavi dokazilo. Pri preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je torej logično, da se izhaja iz (kršitev) obveznosti, ki so naštete v prvem odstavku 202.d člena ZP-1, med katere pa ne spada obveznost, ki se tudi sicer naloži storilcu v sklepu v skladu z osmim odstavkom 202.d člena ZP-1 (to je predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program).
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Piranu z dne 5.7.2016, opr. št. EPVD 14/2016 ne prekliče in storilka ni dolžna plačati sodne takse v višini 30,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom storilki A.K. preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sprejetega s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu z dne 5.7.2016, opr. št. EPVD 14/2016. Odločilo je tudi, da mora storilka plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.
Proti takemu sklepu je vložil pritožbo storilkin zagovornik. Navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker je bila z odločbo prekršena materialna določba zakona in predpis, ki določa prekrške in zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje. K pritožbi je zagovornik priložil potrdilo o prijavi za program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo z dne 23.7.2016 ter z dne 18.8.2016. Pritožba je utemeljena.
Spisovni podatki potrjujejo sledeče dejansko stanje, ki ga pritožnik ne izpodbija: - rok za dostavo potrdila oziroma dokazila o vključitvi v ustrezen program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo je potekel v petek 22.7.2016, - iz potrdila o prijavi na program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki ga je izdal pooblaščeni izvajalec C. d.o.o. z dne 18.8.2016 izhaja, da se je storilka prijavila na program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo 22.7.2016 ter je storilka naslednji dan 23.7.2016 poslala na njihov email še manjkajoče podatke (scan sklepa sodišča), na podlagi katerega je bilo izdano potrdilo o prijavi z dne 23.7.2016, - pooblaščeni izvajalec je poslal potrdilo sodišču in storilki 25.7.2016, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo 26.7.2016. Dejstvo torej je, da storilka do 22.7.2016 sodišču prve stopnje ni predložila dokazila o vključitvi v ustrezen program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo.
Pritožnik trdi, da predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program po osmem odstavku 202.d člena Zakona o prekrških (ZP-1) ni obveznost, katere nepravočasna izpolnitev bi imela sama zase za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po oceni pritožnika to izhaja iz prvega odstavka 202.d člena ZP-1 kot tudi šestega, sedmega in osmega odstavka 202.d člena ZP-1. Poleg tega je po oceni pritožnika preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi nepredložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program v 15 dneh tudi nesorazmeren ukrep. Pritožnikovo stališče je, da tudi iz drugega odstavka 202.e člena, ki določa razloge za preklic, izhaja, da so obveznosti, katerih neizpolnitev opravičuje preklic, le trajajoče obveznosti, to pa so po naravi stvari le obveznosti udeleževanja v programih in ne enkratna obveznosti posredovanja potrdila o vpisu v program.
Sodna praksa (tako med drugim tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 119/2013 in IV Ips 98/2013) je na pretežnem stališču, da je po določbi drugega odstavka 202.e člena ZP-1 razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi, če storilec v 15 dnevnem roku od prejema sklepa sodišču ne predloži zahtevanega dokazila o vključitvi v ustrezen program. Pritožbeno sodišče v nadaljevanju utemeljuje razloge za odstop od takega stališča, te pritožnik tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno izpostavlja.
Določbi 202.d člena ZP-1 in 202.e člena ZP-1 ter 43., 44. in 45. člen Zakona o voznikih (ZVoz) ter sklep sodišča prve stopnje z dne 5.7.2016, s katerim je bilo ugodeno predlogu storilke za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (l. št. 38 do 39), ne omogočajo razlage, da obveznost predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, spada med tiste (vse) obveznosti, neizpolnjevanje katerih ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1. Obveznosti, neizpolnjevanje katerih ima za posledico preklic prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so po oceni pritožbenega sodišča (le) tiste obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi Zakona o voznikih, kar izhaja iz prvega odstavka 202.d člena ZP-1. Edina obveznost, ki se nanaša na predložitev dokazila v določenem roku, kršitev katere ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je kršitev obveznosti, ki storilcu nalaga, da sodišču dostavi dokazilo, da je izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih, kot mu je določilo sodišče v sklepu v skladu s šestim odstavkom 202.d člena ZP-1, v zvezi s prvim odstavkom 202.d člena ZP-1. Pri preklicu odložitve izvršitev sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je, na podlagi sklepanja po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario), treba izhajati iz pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odložitev izvršitve navedene sankcije, določenih v prvem odstavku 202.d člena ZP-1, to je pogoja, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška in pogoja, da v roku, ki ga določi sodišče izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi Zakona o voznikih in o tem sodišču dostavi dokazilo. Pri preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je torej logično, da se izhaja iz (kršitev) obveznosti, ki so naštete v prvem odstavku 202.d člena ZP-1, med katere pa ne spada obveznost, ki se tudi sicer naloži storilcu v sklepu v skladu z osmim odstavkom 202.d člena ZP-1 (to je predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program).
Da so obveznosti storilca, neizpolnitev katerih imajo za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, le obveznosti določene v prvem odstavku 202.d člena ZP-1, izhaja tudi iz šestega odstavka 202.d člena ZP-1, ki nalaga sodišču, da v obrazložitvi sklepa navede razloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in (razloge) za določitev posameznih obveznosti, ki so naložene storilcu. Navedba razlogov za določitev posameznih obveznosti se že po naravi sami nanaša le na tiste obveznosti, ki so naložene storilcu na podlagi Zakona o voznikih, ne pa tudi na obveznost iz osmega odstavka 202.d člena ZP-1 (predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program), saj o naložitvi te obveznosti ni mogoče navesti razlogov. Pravni pouk o posledicah neizpolnitev določenih obveznosti, o katerem mora biti storilec posebej poučen, se nadalje, kot to določa zadnji stavek šestega odstavka 202.d člena ZP-1, nanaša le na obveznosti iz prvega odstavka 202.d člena ZP-1 oziroma na tiste, ki so še posebej razdelane v sedmem odstavku 202.d člena ZP-1. V predmetni zadevi navedeno izhaja tudi iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 5.7.2016 opr. št. EPVD 14/2016. Čeprav za obravnavano zadevo ni pomembna pomanjkljivost tega sklepa, ki ne določa roka za predložitev dokazila o izpolnitvi naložene obveznosti iz točke II. izreka sklepa, kot to zahteva šesti odstavek 202.d člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 202.d člena ZP-1, je za obravnavano zadevo pomembno, da iz izreka sklepa, njegove obrazložitve in pravnega pouka, ni mogoče prepoznati, da je posledica, ki se kaže v preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi, če storilka v 15 dneh od prejema pravnomočnega sklepa ne predloži sodišču dokazila o vključitvi v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, ampak je to prepoznavno le glede kršitve obveznosti iz točke II in III prej navedenega sklepa, to je, obveznosti, da se mora storilka v času preizkusne dobe 10 mesecev udeležiti programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo in da v času preizkusne dobe ne sme storiti prekrška, ki je opredeljen kot hujši prekršek zoper varnost cestnega prometa, o čemer ima sklep razloge za določitev teh obveznosti v 4. točki obrazložitve, kjer so le te obveznosti navedene kot obveznosti, ki jih mora storilka izpolnjevati. Predložitev dokazila o vključitvi v program dodatnega usposabljanja prej navedeni sklep ne imenuje kot obveznost, zato že pravni pouk pod prvo točko sklepa kaže, da se nanaša na obveznosti iz točke II in III sklepa, kar, kot že rečeno, ima podlago v šestem odstavku 202.d člena ZP-1 (in sedmem odstavku 202.d člena ZP-1), ki določa, da mora sodišče v pravnem pouku storilca posebej poučiti o posledicah, če v roku ne izpolni določenih obveznosti iz prvega odstavka 202.d člena, ki so razdelane v sedmem odstavku 202.d člena ZP-1. Pritožbeno sodišče dodaja, da je dolžnost javne agencije oziroma pooblaščene organizacije, ki izvaja program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, edukacijske in psihosocialne delavnice, da obvešča sodišča o izvajanju programa kot določi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja prekrške (osmi odstavek 43. člena Zakona o voznikih, kar je razdelano v osmem odstavku 202.d člena ZP-1). Posebno je to pomembno pri naložitvi obveznosti udeležbe v program zdravljenja odvisnosti, kjer sodišče v izreku sklepa iz šestega odstavka 202.d člena ZP-1 določi tudi roke, v katerih je izvajalec dolžan obveščati sodišče o poteku in uspešnosti izvajanja programa. Pooblaščeni izvajalec je po tem določilu dolžan sodišču predložiti tudi dokazilo oziroma potrdilo o opravljenem programu oziroma obvestilo, če se storilec programa ni udeležil. V slednjem primeru, kot pravilno navaja tudi pritožnik, gre za obveznosti, glede katerih ima sodišče v primeru neizpolnjevanja pooblastilo, da v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Nazadnje je pritožbeno sodišče že v sklepu EPVDp 20/2016 z dne 9.9.2016 navedlo, da je pravni pouk, da se storilec prijavi v ustrezen program tako, da prijavnico o vključitvi v program skupaj s kopijo sklepa pošlje pooblaščenemu izvajalcu, ki mu bo izdal dokazilo o vključitvi v ustrezen program ter da mora storilec v 15 dneh od prejema sklepa predložiti sodišču dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, nejasen, saj ne pove, kje in na kakšen način naj pridobi „prijavnico o vključitvi v program“, oziroma, ali zadošča navadna pisna prijava oziroma ali je to potrebno storiti napredpisanem obrazcu. Kolikor se od storilca zahteva, da v določenem roku izpolni obvezo, potem mora biti način izvršitve te obveze jasno in nedvoumno naveden, sicer izpolnitev pogojev izgubi svoj namen. Sploh pa izguba pravice ne more biti odvisna od dejanja, ki ni v sferi tistega, ki mora pogoj izpolniti. Zahteva za predložitev „dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca“ namreč pomeni, da tako potrdilo lahko izda le pooblaščeni izvajalec, za katerega pa ne veljajo nobeni roki. Jasno je, da tudi izvajalec dokazilo, oziroma potrdilo, lahko izda po poteku roka, v katerem ga mora storilec predložiti sodišču, za kar pa ta ne more biti sankcioniran.
Sklepno torej: neizpolnjevanje (vseh) obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iz drugega odstavka 202.e člena ZP-1 se nanaša le na tiste (vse) obveznosti, ki so navedene v prvem odstavku 202.d člena, ne pa tudi na obveznost storilca, da v roku, ki ni daljši od 15 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen program (osmi odstavek 202.d člena ZP-1). Utemeljena je torej razlaga, da ZP-1 ne predpisuje preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledico nepredložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Taka posledica bi morala biti izrecno predpisana (kot to velja za druge v ZP-1določene posledice, ki se vežejo na opustitvena ravnanja storilca predpisana v ZP-1: npr. tretji odstavek 61. člena ZP-1, četrti odstavek 202. c člena ZP-1, četrti odstavek 202.d člena ZP-1).
Storilka pa se mora zavedati, da so še vedno v veljavi druge obveznosti, ki jih mora izpolniti po sklepu, s katerim ji je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, katere neizpolnitev ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (deveti odstavek 163. člena ZP-1 v zvezi s 168. členom ZP-1).