Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo - poškodba reber, pljuč.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločalo še o utemeljenosti tožnikovega zahtevka zaradi plačila odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter mu je iz tega naslova dosodilo 780.000,00 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.9.1998 dalje in stroške postopka. Pritožbo toženih strank zoper sodbo sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo druga toženka, ki je uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da naj se odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti primerno zniža. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP je po revizijskih izvajanjih podana zato, ker se sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe le pavšalno sklicuje na v procentih zmanjšano tožnikovo življenjsko sposobnost, kar pa ne more biti izključno merilo za odmero odškodnine. Materialno pravo pa je zmotno uporabljeno, ker je odmerjena odškodnina previsoka. Pri odmeri odškodnine bi bilo potrebno upoštevati naravo in obseg poškodbe, pa tudi splošno gospodarsko in materialno stanje države. Revidentka ugovarja tudi višini priznanih pravdnih stroškov.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožniku, ki nanjo ni odgovoril (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - ZPP, katerega določila je revizijsko sodišče moralo uporabiti v tej zadevi na podlagi določila 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - Ur. list RS, št. 26/99).

Revizija ni utemeljena.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik v prometni nezgodi 15.7.1994 utrpel serijski prelom reber od 3-6 na levi strani, ki je povzročil trajno okvaro zdravja, ki se kaže v brazgotinjenju tkiva na levi strani in v slabši razpihanosti leve strani pljuč, kar je opazno že navzven in kar povzroča asimetrijo prsnega koša. Prelom reber je po zacelitvi povzročil, da je prsni koš slabše gibljiv in da se je zmanjšala vitalna kapaciteta pljuč za 25%, kar predstavlja 15% okvaro zdravja. V posledici take okvare mora tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje vlagati več napora za opravljanje dela (steklopihalec), poškodba pa je posledično težja tudi zaradi tega, ker je tožnik manjše postave in ima sodčast prsni koš. Na podlagi takih ugotovitev je v skladu z določili 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) dosodilo tožniku za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 780.000,00 SIT odškodnine.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje v celoti sprejelo na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje in tam sprejeto pravno presojo spora. Pri tem je, ustrezno v pritožbi uveljavljanim razlogom, dalo svoja pojasnila v obrazložitvi svoje sodbe, ki so dovolj jasna in tudi zadosti izčrpna. Sodišče druge stopnje je v razlogih poudarilo, da sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje o težavah, ki jih ima tožnik zaradi posledic škodnega dogodka, kar pomeni, da je sprejelo v celoti prvostopne ugotovitve, ki vsebujejo tudi povzetek izvedenčevih ugotovitev. Pri tem pa je še poudarilo, da so tožnikove življenjske aktivnosti zmanjšane za 15% zaradi serijskega preloma reber, da je v takem obsegu zmanjšano sposoben pri vseh aktivnostih in da gre za mladega človeka (ob nezgodi je bil star 23 let). Ob takem stanju ugotavlja revizijsko sodišče, da je sodišče druge stopnje izčrpalo v toženkini pritožbi uveljavljane razloge in svoje stališče ustrezno obrazložilo, tako da je sodba sodišča druge stopnje sposobna preizkusa. To pa pomeni, da po presoji revizijskega sodišča sodba sodišča druge stopnje nima v reviziji uveljavljanih pomanjkljivosti, ki bi mogle pomeniti bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Pomen nezmanjšane kapacitete pljuč pri vsakodnevnih aktivnostih in še posebej pri delovnih naporih, povezanih s poudarjeno uporabo pljuč, je lahko predstavljiv, prav tako pa tudi praktičen nasledek take prizadetosti. Numerično ugotovljena 25% zmanjšana kapaciteta pljuč pomeni trajno okvaro zdravja in tudi zmanjšanje življenjske aktivnosti. Pomen trajne okvare takega organa kot so pljuča, ki se pri tožniku kaže v 25% zmanjšanju njegove pljučne kapacitete, ki je nastala pri njegovih 23 letih starosti (pa ne glede na višino invalidnosti), utemeljuje odškodnino za duševne bolečine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v dosojeni višini (780.000,00 SIT). Revizijsko sodišče ocenjuje, da je navedena odškodnina odmerjena v skladu z določili 200. in 203. člena ZOR, da je ustrezno individualizirana glede na tožnikov primer in da je ustrezna načelom, ki so skladna s pojmom pravičnosti in družbenimi vrednotami in tudi primerljiva z odškodninami, ki se na področju odškodninskih sporov priznavajo za podobne primere. Sodišči nižjih stopenj zato materialnega prava nista zmotno uporabili. V celoti neutemeljeno revizijo druge toženke je moralo revizijsko sodišče zavrniti iz zgoraj navedenih razlogov (393. člen ZPP).

Ker toženka z revizijo ni uspela, mora nositi sama svoje stroške revizijskega postopka. Revizijskih izvajanj, ki se nanašajo na domnevno nepravilno odmero pravdnih stroškov na nižjih stopnjah sojenja, revizijsko sodišče ni moglo upoštevati, ker odločba o stroških ne predstavlja takega sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP).