Jedro

Po presoji sodišča pa ni mogoče preizkusiti obrazložitve tožene stranke, ko je zavrnila zahtevek tožnice z navedbo, da v postopku ni posebej razvidno, da je obstajal med pobitim bratom in tožnico odnos preživljanja. Tožnica je vložila svoj zahtevek s popolnoma isto obrazložitvijo kot brat in sestra, ki pa jima ni bilo potrebno dokazovati odnosa preživljanja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni jasno razvidno ali se je tožena stranka oprla zgolj na starost brata in sester napram pokojnemu A.A. oziroma ali je pri B.B. in C.C. upoštevala še kakšno drugo okoliščino. Tožena stranka mora na podlagi 5. odstavka 10. člena ZPKri upoštevati v postopku določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP) in mora slediti določilu 4. odstavka 146. člena in 9. člena ZUP in bi zato morala z zaslišanjem stranke dati tožnici možnost, da se izjavi o tej okoliščini, ki je pomembna za odločitev tožene stranke. Vse to mora tožena stranka upoštevati v ponovljenem postopku, pri tem pa mora upoštevati tudi določilo 4. odstavka 10. člena ZPKri.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se sklep Vlade RS, Komisije za izvajanje zakona o popravi krivic št. ... z dne ... odpravi v točki C izreka in vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom priznala A.A. status po vojni pobite osebe, njegovemu bratu B.B. in sestri C.C. pa je priznala status svojcev po vojni pobite osebe in pravico do odškodnine. Pod točko C izreka pa je zavrnila D.D.. zahtevo za priznanje statusa svojca po vojni pobite osebe in pravice do odškodnine. Tožena stranka se sklicuje na 1. odstavek 5. člena v zvezi z 2. odstavkom 2. člena Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZPKri). Tožena stranka navaja, da ni z ničemer izkazano, da je tožnica kot najstarejša sestra upravičena do tega statusa, ker v postopku ni posebej razvidno, da je obstajal med njo in pobitim bratom odnos preživljanja. Tožnica v tožbi navaja, da se je rodila ..1927 in da je bil pokojni brat A.A. starejši in je za vse skrbel, hkrati pa predlaga oprostitev plačila sodne takse. Navaja, da je očitno, da je prišlo do zmote pri njeni letnici rojstva, sama pa je v zelo slabem materialnem stanju in priklenjena na posteljo. Tožena stranka odgovora na tožbo ni predložila, predložila je upravni spis. Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu. K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena. Med strankama ni sporno, da je tožnica sestra A.A., rojenega ...1925, z določenim datumom smrti 1. 7. 1950, kateremu je priznan status po vojni pobite osebe. Tožena stranka pravilno poudarja določilo 4. odstavka 2. člena ZPKri, po katerem so svojci po vojni pobitih oseb tudi osebe, ki so po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju upravičene do družinske pokojnine po teh osebah. Iz upravnega spisa izhaja, da so B.B., C.C. in D.D. vložili zahtevo za popravo krivic s statusom upravičenca po A.A .in iz vseh treh zahtev izhaja obrazložitev, da je pokojni starejši brat A. bil s svojim delom na domači kmetiji ključna oseba za vzdrževanje družine, saj sta bila starša bolehna in sama nista bila kos delu, otrok v družini pa je bilo pet. Tožnica je v zahtevi navedla, da je rojena ...1927. Iz izpiska iz rojstne matične knjige z dne 23. 4. 2003, ki je priložen njeni zahtevi, pa izhaja, da je rojena ...1921. Tožnica v tožbi navaja, da je datum njenega rojstva, ki je naveden v izpodbijanem sklepu (...1921) napačen, vendar ne prilaga tožbi nobenega drugega osebnega identifikacijskega dokumenta, zato je sodišče lahko sledilo zaključku tožene stranke, da je tožnica starejša sestra A.A.. Po presoji sodišča pa ni mogoče preizkusiti obrazložitve tožene stranke, ko je zavrnila zahtevek tožnice z navedbo, da v postopku ni posebej razvidno, da je obstajal med pobitim bratom in tožnico odnos preživljanja. Tožnica je vložila svoj zahtevek s popolnoma isto obrazložitvijo kot brat in sestra, ki pa jima ni bilo potrebno dokazovati odnosa preživljanja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni jasno razvidno ali se je tožena stranka oprla zgolj na starost brata in sester napram pokojnemu A.A. oziroma ali je pri B.B. in C.C. upoštevala še kakšno drugo okoliščino. Tožena stranka mora na podlagi 5. odstavka 10. člena ZPKri upoštevati v postopku določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP) in mora slediti določilu 4. odstavka 146. člena in 9. člena ZUP in bi zato morala z zaslišanjem stranke dati tožnici možnost, da se izjavi o tej okoliščini, ki je pomembna za odločitev tožene stranke. Vse to mora tožena stranka upoštevati v ponovljenem postopku, pri tem pa mora upoštevati tudi določilo 4. odstavka 10. člena ZPKri. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker je ugotovilo, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka. K 2. točki izreka: Sodišče je tožnico oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, RS, št. 14/91 in nadaljnji). Na podlagi navedb tožnice sodišče zaključuje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja, zato je njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.