Jedro

Razlogi, ki so narekovali prenos pristojnosti v fazi odločanja o pritožbi, v fazi odločanja na prvi stopnji niso podani, saj sodniki Okrajnega sodišča v Murski Soboti, za razliko od sodnikov Višjega sodišča v Mariboru, niso oškodovanci v tem kazenskem postopku. Zgolj dejstvo, da spada Okrajno sodišče v Murski Soboti pod pristojnost Višjega sodišča v Mariboru, pa ni okoliščina, ki bi vzbujala dvom v nepristranskost tega sodišča.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti teče kazenski postopek zoper obdolžena F. G. in D. G. zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Sodišče prve stopnje je v tem postopku že izreklo obsodilno sodbo, ki pa jo je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo, in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje.

2. V ponovljenem postopku sta obdolženca dne 15. 9. 2014 vložila vlogo z naslovom „Predlog za izločitev“, v kateri med drugim predlagata, da se v ponovnem sojenju pristojnost za odločanje prenese na sodišče, ki ne spada pod pristojnost Višjega sodišča v Mariboru. Pri tem se sklicujeta na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II K 9481/2009 z dne 4. 12. 20013 ter dejstvo, da je bila tudi pristojnost za odločanje o pritožbi prenesena z Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.

B.

3. Po določbi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so podani drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

4. Iz obtožnega predloga izhaja, da so oškodovanci očitanega kaznivega dejanja sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, trije sodniki Višjega sodišča v Mariboru in pet sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. V prvem sojenju obdolženca nista predlagala prenosa pristojnosti iz Okrajnega sodišča v Murski Soboti. Predlog za prenos pristojnosti pa je podalo Višje sodišče v Mariboru v fazi odločanja o pritožbi zoper obsodilno sodbo. Vrhovno sodišče je s sklepom I Kr 9481/2009 z dne 14. 3. 2013 predlogu ugodilo in za odločanje določilo Višje sodišče v Ljubljani.

5. Vrhovno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da obdolžencem v ponovljenem postopku pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti objektivno ne bi bilo zagotovljeno nepristransko sojenje. Razlogi, ki so narekovali prenos pristojnosti v fazi odločanja o pritožbi, v fazi odločanja na prvi stopnji niso podani, saj sodniki Okrajnega sodišča v Murski Soboti, za razliko od sodnikov Višjega sodišča v Mariboru, niso oškodovanci v tem kazenskem postopku. Zgolj dejstvo, da spada Okrajno sodišče v Murski Soboti pod pristojnost Višjega sodišča v Mariboru, pa po oceni Vrhovnega sodišča ni okoliščina, ki bi vzbujala dvom v nepristranskost tega sodišča. Sicer pa bo v obravnavani zadevi o morebitni pritožbi odločalo Višje sodišče v Ljubljani in ne Višje sodišče v Mariboru, saj se sklep Vrhovnega sodišča o prenosu pristojnosti I Kr 9481/2009 z dne 14. 3. 2013 nanaša na celotni postopek, torej na vsakokratno odločanje o pravnem sredstvu, za katerega bi bilo sicer po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti pristojno Višje sodišče v Mariboru.

C.

6. Ker v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale prenos pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

8. Vrhovno sodišče ostalih navedb vloge obdolžencev ni vsebinsko presojalo, saj gre v preostalem delu za predlog za izločitev sodnikov, za odločanje o katerem Vrhovno sodišče ni pristojno (42. člen ZKP).