11. 2. 2005

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 779/2002 z dne 5. 6. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. P 406/97 z dne 7. 2. 2002 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje odločilo, da se obnova postopka, ki jo je predlagal ustavni pritožnik (v pravdi tožnik), ne dovoli. Zoper prvostopenjski sklep je pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa spremenilo tako, da je predlog za obnovo postopka zavrglo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Meni, da je prvostopenjski sklep nezakonit in nepravilen. Zatrjuje, da se zaradi resne bolezni ni mogel udeležiti naroka za obravnavanje predloga za obnovo postopka, sodišče pa je obravnavo opravilo v njegovi nenavzočnosti, s čimer naj bi v njegovo škodo kršilo ustavno pravico do enakosti pred zakonom. Sodišču tudi očita, da ni izvedlo potrebnih dokazov, ki jih je predlagal, in da je zanemarilo zakonsko obveznost zaslišanja strank. Po mnenju pritožnika bi bilo njegovo zaslišanje bistvenega pomena za odločitev sodišča. Pritožnik meni, da je bil postavljen v podrejen položaj in da mu ni bilo zagotovljeno pravično sodno varstvo. Tudi Višjemu sodišču očita pristranskost, saj se po njegovem mnenju ni poglobilo v njegove pritožbene navedbe, temveč je zgolj sledilo ugotovitvam sodišča prve stopnje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev v postopku dovolitve obnove pravdnega postopka pritožnik ne izkaže.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pritožnik utemeljuje z navedbo, da je sodišče opravilo narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka v njegovi nenavzočnosti in da ni izvedlo "potrebnih" dokazov, ki jih je predlagal (predvsem naj bi zanemarilo obveznost zaslišanja strank). Vendar so ti očitki neutemeljeni. Tako sodišče prve stopnje kot tudi Višje sodišče sta pritožniku pojasnili, da bi moral svojo trditev o slabem zdravstvenem stanju podkrepiti z zdravniškim potrdilom, česar pa ni storil. Pritožnik v ustavni pritožbi ne pojasni, katerih dejstev in okoliščin zaradi svoje nenavzočnosti na naroku ni mogel navesti. Zgolj z zatrjevanjem nepravilnosti izpodbijanih sklepov pa kršitve pravice iz 22. člena Ustave ni mogoče utemeljiti.

5.Tudi kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave pritožnik ne more utemeljevati zgolj s pavšalno trditvijo, da je bil postavljen v podrejen položaj in da mu ni bilo zagotovljeno pravično sodno varstvo. Očitek o pristranskosti Višjega sodišča, ki se po pritožnikovem mnenju ni poglobilo v njegove pritožbene navedbe, temveč je zgolj sledilo ugotovitvam sodišča prve stopnje, ni utemeljen. Višje sodišče je namreč odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so bile za odločitev v obravnavani zadevi bistvene. Zgolj dejstvo, da odločitev sodišča ni ugodna za pritožnika, pa ne zadošča za sklep o kršitvi navedene ustavne pravice.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger