Jedro

Izvedenec mora pri opredelitvi v evidencah katastra stavb upoštevati dejansko vrsto rabe posameznih delov stavbe v skladu z veljavnimi predpisi, t.j. sedaj Navodilo o podrobnejši delitvi dejanske rabe dela stavbe, ki je stopilo v veljavo z dnem 11. 5. 2020 in je spremenilo do tedaj uveljavljeno klasifikacijo in način izračuna površin delov stavbe (Način izračuna uporabne površine), zato za opredelitev rabe določenega prostora kot stanovanja oziroma bivalnega prostora ni pravno zavezujoča opredelitev stanovanja v smislu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1), za kar se pravno zmotno s sklicevanjem na dejstvo, ki sicer ni sporno, da del št. ... nima samostojnega vhoda, kar je sicer v skladu s SZ-1 pogoj za opredelitev določene skupine prostorov kot stanovanja, v svoji pritožbi zavzema pritožnica.

Izdana inšpekcijska odločba, na katero se sklicuje pritožnica, in s katero je bila predlagatelju naložena odstranitev pozidave dveh bivalnih prostorov, zaradi česar je po oceni pritožnice obstoj teh dveh prostorov zgolj začasen, v skladu z njo pa tudi niso dopustne nobene spremembe statusa na tem delu nepremičnine, na pravilnost izdelanega elaborata za evidentiranje sprememb v katastru stavb v tehničnem smislu nima nobenega vpliva, saj se odločilno neskladje dejanskega stanja s stanjem vpisov v katastru stavb ugotavlja glede na sedanje (ob ogledu izvedenca za geodezijo in na dan izdaje elaborata), obstoječe stanje v naravi, ne pa glede na neko morebitno prihodnje stanje, ki je v tem trenutku še negotovo. Na ugotavljanje dejanskega stanja, sedanjega stanja v naravi, pa ne more imeti in nima nobenega vpliva niti vprašanje (ne)legalnosti gradnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v celoti potrdi.

II. Druga udeleženka H. L. in predlagatelj sama trpita vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi sodne odločbe sprememba vpisa stavbe ... v katastru stavb in elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe-ureditev meje, izravnava meje, parcelacija in določitev zemljišča pod stavbo, oba z dne 30. 5. 2020, ki ju je izdelal sodni izvedenec za geodezijo spec. M. M., primerni strokovni podlagi za izvedbo katastrskih vpisov.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila druga udeleženka H. L. (v nadaljevanju: pritožnica), ki sklep izpodbija v celoti brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi v celoti sledilo mnenju izvedenca in s tem zavrnilo vse ugovore pritožnice. Pri tem pa je po njenem mnenju očitno v nasprotju z v vlogi z dne 21. 9. 2020 predloženimi dokazi-fotografijami prostora, sedaj označenega s št. ..., v katerem so evidentno nameščena vodila za shranjevanje koles- sledilo drugačnim, dokazno nepodkrepljenim navedbam nasprotnih udeležencev in zapisanim ugotovitvam izvedenca, ki pa so nasprotne dejanskemu stanju. Ker naj bi, kot zaključuje sodišče prve stopnje, evidenca katastra stavb odražala obstoječe dejansko stanje, je odločitev o spremembi namembnosti tega prostora po njeni oceni očitno napačna, saj se sprememba namembnosti prostora, sedaj označenega s št. ..., v dejanskem smislu ni zgodila, za njegovo prekvalifikacijo pa tudi ni kakšne druge podlage, zato je po njenem mnenju ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskih vpisov, napačna in nezakonita. Pritožnica še opozarja, da je v zvezi s prostoroma - po elaboratu del stavbe št. ... in št. ... (prej shramba za otroške vozičke, ki ga je izvedenec opredelil kot poslovni prostor), v vlogi z dne 21. 9. 2020 predlagala tudi izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke, saj morajo imeti po njenem prepričanju objekti, kot je večstanovanjska stavba, poseben prostor za otroške vozičke in poseben prostor za kolesa. Gre za strokovno vprašanje, na katerega lahko odgovori izvedenec gradbene stroke, ki ga je tudi predlagala. Sodišču prve stopnje pa očita, da se o tej njeni trditvi in predlaganem dokazu ni izreklo, izvedenec geodetske stroke pa mu tudi ni oporekal v smislu, da gre za vprašanje z njegovega strokovnega področja, zato je pritožnici kršena pravica do izjave in do pritožbe, saj neargumentirane odločitve ne more argumentirano izpodbijati. Po mnenju pritožnice je napačno tudi stališče sodišča prve stopnje, da za opredelitev posameznega dela stavbe št. ... kot stanovanje ni potrebno, da bi ta del izpolnjeval vse pogoje za opredelitev skupine prostorov kot stanovanje, kar pomeni, da ima samostojen vhod, ki ga ta del stavbe, kot je nesporno, nima. Glede na to, da je taka definicija stanovanja v matičnem zakonu, bi jo izvedenec po prepričanju pritožnice moral upoštevati, pa je ni. Ob zaključku pritožbe pritožnica izpostavlja še odločbo RS, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, OE C. z dne 4. 2. 2014, št. ..., v skladu s katero je zavezanec A. M. dolžan odstraniti pozidavo dveh bivalnih prostorov, sedaj obravnavanih kot posamezni del stavbe št. ..., kar po njeni oceni pomeni, da je obstoj teh dveh prostorov zgolj začasen. Po njenem mnenju bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi, da po tej odločbi na delu nepremičnine, ki ga obravnava, niso dopustne nobene spremembe njenega statusa. Vse navedeno so po mnenju pritožnice razlogi, zaradi katerih je sklep sodišča o primernosti obeh elaboratov sodnega izvedenca za izvedbo katastrskih vplivov (verjetno pravilno vpisov), napačen.

3. Na pritožbo pritožnice je odgovoril le predlagatelj, ki se v pritožbi zavzema za zavrnitev njene pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo, ostali udeleženci postopka pa na pritožbo pritožnice niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, ki se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje, izdan na podlagi 6. odstavka 13. člena ZVEtL-1, s katerim je odločilo, da sta elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi sodne odločbe sprememba vpisa stavbe ... v katastru stavb in elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe-ureditev meje, izravnava meje, parcelacija in določitev zemljišča pod stavbo, oba z dne 30. 5. 2020, ki ju je izdelal sodni izvedenec za geodezijo spec. M. M., primerni strokovni podlagi za izvedbo katastrskih vpisov.

7. Pritožnica v pritožbi ni navedla, iz katerih pritožbenih razlogov vlaga svojo pritožbo. Če pa je imela s pritožbeno navedbo, da ji je bila v postopku kršena pravica do izjave in do pravnega sredstva iz razloga, ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do njene trditve, podane v zvezi s prostoroma-po elaboratu del stavbe št. ... in št.... (prej shramba za otroške vozičke, ki ga je izvedenec opredelil kot poslovni prostor), da morajo imeti objekti kot je večstanovanjska stavba poseben prostor za otroške vozičke in poseben prostor za kolesa v vlogi z dne 21. 9. 2020 ter do v zvezi s temi trditvami predlaganega dokaza z izvedencem gradbene stroke, v mislih absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pa le-ta v tem konkretnem primeru ni podana. Pravici stranke oziroma udeleženca v postopku, da se v postopku izjavi, sicer načeloma res ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami in dokaznimi predlogi stranke seznani ter da se do njih opredeli, vendar to velja le za dopustne in pravno relevantne navedbe in dokazne predloge strank oziroma udeležencev postopka. Sodna praksa1 in pravna teorija2 sta tako že zavzeli stališče, da se sodišču ni potrebno opredeliti do pravno nepomembnih in očitno neutemeljenih navedb in dokaznih predlogov strank. Ravno takšne pa so bile tudi pritožbeno izpostavljene navedbe pritožnice in v zvezi z njimi predlagan dokaz z izvedencem gradbene stroke, saj za odločitev o primernosti elaboratov kot strokovnih podlag za izvedbo katastrskih vpisov ni pravno pomembno dejstvo, kakšne vrste (skupnih) prostorov naj bi objekti kot so večstanovanjske stavbe sploh imeli. Pravno relevantna za odločitev je v tej zadevi namreč zgolj njihova sedanja dejanska raba, dejansko stanje v naravi, ki ga je sodišče prve stopnje ugotavljalo na podlagi izvedenih dokazov, predvsem pa s pomočjo izvedenca za geodezijo, ki je v pisnem izvedenskem delu podrobno opisal v naravi ob ogledu ugotovljeno stanje in v elaboratu za evidentiranje sprememb v katastru stavb prikazal spremembe, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in je v elaboratu prikazano ob ogledu stavbe ugotovljeno dejansko stanje.

8. S pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje glede vprašanja dejanske rabe prostora, sedaj označenega s št. ..., sledilo dokazno nepodkrepljenim navedbam nasprotnih udeležencev ter s pritožbenimi navedbami, v katerih se sklicuje na v vlogi z dne 21. 9. 2020 predložene dokaze, t.j. fotografije prostora, sedaj označenega s št. 21, zavrača dokaz z izvedencem geodetske stroke in vztraja pri trditvah, da so v njem nameščena vodila za shranjevanje koles in da se sprememba namembnosti tega prostora v dejanskem smislu ni zgodila, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, podaja svoje videnje rezultata dokazovanja z lastno razlago vsebine izvedenih dokazov, z lastno enostransko dokazno oceno, s katero pa ne more vzbuditi dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, katere bistvo je, da je sodišče prve stopnje glede stanja prostorov v stavbi na naslovu B. ... v naravi sledilo predvsem dokazu z izvedencem geodetske stroke. Kot je pojasnilo v 3. odstavku točke 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje izvedenca geodetske stroke v tem postopku postavilo z namenom ugotovitve dejanskega stanja v naravi in ustreznega evidentiranja le-tega v evidenci katastra stavba, saj obstoječi vpisi v katastru stavb z dejanskim stanjem v naravi niso bili usklajeni, izvedenec pa je opravil ogled in geodetske meritve, zato se je na njegovo izvid in mnenje lahko oprlo in mu sledilo, ne glede na to, da je pritožnica v spis vložila fotografije obravnavanih prostorov, saj le-te niso istega datuma, kot je datum ogleda izvedenca geodetske stroke v tej zadevi.

9. Dokazno podprte, temelječe na izvedenskem mnenju izvedenca za geodezijo ter na elaboratu predmetne stavbe iz leta 2005, ki predstavlja podlago za trenutno veljavne katastrske vpise in s tem tudi pravilne so tako vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v 4. in 5. odstavku 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je bil del št. 17 (iz katerega sta sedaj nastala dela št. ... in št. ...) že po etažnem načrtu iz leta 2005 dejansko predeljen z vmesno steno na dva prostora, da je bil v prvi del prostora, opredeljen kot shramba koles v obsegu 22,3 m2, vstop iz hodnika št. ..., v drugi del prostora, opredeljen kot shramba otroških vozičkov v obsegu 14,9 m2, pa je bil vstop iz predhodnega prostora - shrambe koles, da to pomeni, da sta že po tem etažnem načrtu sedaj prostora ... in ... dejansko kot taka ločena s steno obstajala, le, da je bil takrat edini možen oziroma predviden vstop v sedanji del stavbe št. ... skozi del št. ..., da dejansko stanje danes ni tako, saj ima posamezni del stavbe št. ... samostojen vhod iz zunanjosti stavbe, izvedenec pa je ob ogledu ugotovil, da gre za dva prostora povsem različne vrste rabe in sicer se, kot je to iz izvida in mnenja izvedenca geodeta sodišče prve stopnje povzelo v drugem odstavku točke 5. obrazložitve izpodbijanega sklepa, prostor št. ... uporablja za shrambo koles in drugih stvari, pri čemer v času ogleda v prostoru ni bilo nameščenih posebnih priprav za shrambo koles, poleg koles pa so bili v prostoru tudi drugi predmeti, zaradi česar se izvedenec ni odločil za uvrstitev tega dela stavbe z rabo za promet in izvajanje elektronskih komunikacij - kolesarnica, čolnarna, temveč z drugo rabo - klet, del številka ... pa je opredeljen kot del poslovne rabe - poslovni prostor. Pravilne, dokazno podprte, pa so tudi nadaljnje dejanske ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje, da sedma etaža, ki dejansko obstaja, doslej sploh ni bila evidentirana, da v njej obstajata dva dela stavbe, da enega predstavlja del št. ... - podstrešje, ki pa ga kot takega izvedenec v elaboratu ni mogel opredeliti, saj tega ne dopušča nov, sedaj veljavni predpis, temveč ga je po sedaj veljavnem šifrantu z ozirom na ugotovljeno namembnost opredelil z oznako pod številko ... z opisom: shramba, sušilnica, pralnica, za to pa se je odločil, ker so v ta šifrant združene opredelitve rabe po prej veljavni klasifikaciji, med katerimi je bila pod številko ... tudi raba - podstrešje, drugega pa predstavlja posamezni del stavbe s št. ..., katerega rabo je izvedenec opredelil kot stanovanje oziroma bivalni prostor, v delu pa tudi kot prostor z omejeno uporabo, kjer je višina posameznega dela stavbe št. ... nižja od 1,6 metra.

10. Izvedenec mora pri opredelitvi v evidencah katastra stavb upoštevati dejansko vrsto rabe posameznih delov stavbe v skladu z veljavnimi predpisi, t.j. sedaj Navodilo o podrobnejši delitvi dejanske rabe dela stavbe, ki je stopilo v veljavo z dnem 11. 5. 2020 in je spremenilo do tedaj uveljavljeno klasifikacijo in način izračuna površin delov stavbe (Način izračuna uporabne površine), zato za opredelitev rabe določenega prostora kot stanovanja oziroma bivalnega prostora ni pravno zavezujoča opredelitev stanovanja v smislu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1), za kar se pravno zmotno s sklicevanjem na dejstvo, ki sicer ni sporno, da del št. ... nima samostojnega vhoda, kar je sicer v skladu s SZ-1 pogoj za opredelitev določene skupine prostorov kot stanovanja, v svoji pritožbi zavzema pritožnica.

11. Tudi izdana inšpekcijska odločba, na katero se sklicuje pritožnica, in s katero je bila predlagatelju naložena odstranitev pozidave dveh bivalnih prostorov, sedaj obravnavanih kot posamezni del stavbe št. ..., zaradi česar je po oceni pritožnice obstoj teh dveh prostorov zgolj začasen, v skladu z njo pa tudi niso dopustne nobene spremembe statusa na tem delu nepremičnine, na pravilnost izdelanega elaborata za evidentiranje sprememb v katastru stavb v tehničnem smislu nima nobenega vpliva, saj se odločilno neskladje dejanskega stanja s stanjem vpisov v katastru stavb ugotavlja glede na sedanje (ob ogledu izvedenca za geodezijo in na dan izdaje elaborata), obstoječe stanje v naravi, ne pa glede na neko morebitno prihodnje stanje, ki je v tem trenutku še negotovo. Na ugotavljanje dejanskega stanja, sedanjega stanja v naravi, pa ne more imeti in nima nobenega vpliva niti vprašanje (ne)legalnosti gradnje.

12. Na podlagi takšnih pravilnih dejanskih ugotovitev glede sedanjega obstoječega stanja posameznih delov stavbe št. ... in ... in ugotovljenega odločilnega neskladja le-tega s stanjem (sedanjih, obstoječih vpisov) v katastru stavb, ter na podlagi ugotovitve sodišča prve stopnje v zadnjem odstavku 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki pritožbeno ni izpodbijana, da glede elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki je bil zaradi ugotovljenega odločilnega neskladja dejanskega stanja in stanja v katastru prav tako potreben, udeleženci tega nepravdnega postopka niso imeli nobenih pripomb, zaradi česar ga je kot pravilnega sprejelo tudi sodišče prve stopnje, je materialno pravno, na podlagi določila 1. in 2. odstavka 28. člena ZVEtL-1, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obstajajo pogoji za izvedbo spremembe vpisov v katastru stavb in v zemljiškem katastru, pa tudi zaključek sodišča prve stopnje, sprejet na podlagi 6. odstavka 13. člena ZVEtL-1, da sta oba elaborata primerni strokovni podlagi za izvedbo katastrskih vpisov, saj sta elaborata izdelana v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN) in na njegovi podlagi sprejetega Pravilnika o vpisih v kataster stavb ter na podlagi v času izdelave elaborata veljavnih Navodil o podrobnejši delitvi dejanske rabe dela stavbe in Načina izračuna uporabne površine dela stavbe.

13. Pritožba pritožnice se tako pokaže za neutemeljeno, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člena ZPP), zato je pritožbo pritožnice zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

14. Pritožnica, ne glede na (ne)uspeh s pritožbo, prav tako pa tudi predlagatelj, do povračila pritožbenih stroškov nista upravičena, saj stroški zastopanja posameznega udeleženca v postopku ne sodijo med stroške, ki so potrebni za izvedbo postopka in dokončanje postopka in jih primeroma našteva drugi odstavek 15. člena ZVEtL-1. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 1. odstavkom 35. člena ZNP, ki določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače, odločilo, da pritožnica in predlagatelj trpita vsak svoje pritožbene stroške.

1 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 121/2015 z dne 25. 8. 2016, sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 278/2014 z dne 10. 3. 2016 in sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 151/2015 z dne 11. 2. 2016. 2 Glej J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Založba Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, 2009, str. 287-301 in A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, 2005, str. 53-63.