Jedro

Ni nov dokaz priča, ki je bila v prehodnem postopku že vabljena na zaslišanje, pa se vabilu ni odzvala (nov dokaz naj bi bila ta priča zato, ker je bila v prejšnjem postopku ustvarjena situacija, na katero predlagatelj obnove ni imel nobenega vpliva).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo sodišča druge stopnje, v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje in s sodbo revizijskega sodišča. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper ta pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepov prve in druge stopnje in novo odločanje na prvi stopnji. Tožena stranka je po prejemu odgovora na revizijo vložila dopolnitev revizije, katere pa ni mogoče upoštevati, ker je bila vložena po preteku revizijskega roka.

Tožeča stranka je na vročeno revizijo odgovorila in meni, da ni utemeljena, Javni tožilec pa se o vročeni reviziji (člen 390 ZPP) ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (člen 386 ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354.2 ZPP v postopku o predlogu za obnovo postopka ni bilo.

Revizija neutemeljeno očita zmotno uporabo 9. točke 421. člena ZPP in pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (13. točka člena 354.2 ZPP). Povsem samovoljna je razlaga 9. točke 421. člena ZPP, češ da stranka pridobi možnost uporabiti nov dokaz tedaj, ko je sicer priča, ki jo v obnovitvenem predlogu uveljavlja kot nov dokaz, bila v predhodnem postopku že vabljena na zaslišanje, pa se vabilu ni odvzvala - ker da je bila v predhodnem postopku tako podana situacija, na katero predlagatelj obnove ni imel nobenega vpliva. Zgolj sprenevedanje pa pomeni revizijski očitek, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ko ne citira podatkov iz pravdnega spisa o tem, da je bil A. kot priča vabljen na zaslišanje v predhodnem postopku. V izpodbijanem sklepu je namreč jasno zapisano, da je priča A. bil toženi stranki dosegljiv med predhodnim postopkom, saj je imel tedaj s tožencem skoraj vsak dan stike, in da je A. ob zaslišanju v obnovitvenem postopku sam izpovedal, da je med predhodnim postopkom prejel vabilo na zaslišanje, vendar se nanj ni odzval. K temu velja še opozoriti toženo stranko, da je v pritožbi zoper prvo sodbo v tej pravdi predlagala dopolnitev dokaznega postopka z vrsto prič (svojcev tožencev in imetnice stanovanjske pravice), med njimi tudi A. (l. št. 35 spisa), torej očitno prav tisto pričo (toženčevega očeta), ki jo je ob zaključku obravnavanja obnovitvenega predloga predlagala kot edini novi dokaz.

Revizijski očitek, da je v predhodnem postopku bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354.2 ZPP (češ da je v pravnomočni sodbi iz predhodnega postopka navedena tožeča stranka že zdavnaj prenehala obstajati zaradi statusnih sprememb - kar je zelo nenatačna navedba, ki se za nameček sklicuje na pritožbi priloženo listino s podatkom o sklepu registrskega sodišča z dne 27.12.1989, torej celo iz časa po revizijski sodbi v predhodnem postopkuĐ) ni utemeljen. Ni odveč opozoriti toženo stranko, da v obnovitvenem predlogu sploh ni uveljavljala obnovitvenega razloga iz 3. točke 421. člena ZPP, pa zato sodišče prve stopnje o tem ni imel kaj zavzemati stališča. Sodišče druge stopnje pa je na pritožbeno navedbo v tej smeri ustrezno odgovorilo. Zato še kakšni dodatni razlogi niso potrebni.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe člena 400.4 v zvezi s členom 393 ZPP zato treba zavrniti.

O stroških revizijskega postopka ni bilo treba odločati, ker tožeča stranka ni prijavila stroškov revizijskega odgovora.