Jedro

V času vložitve predloga je že bil uveljavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B, začel veljati 10.8.2013), ki je v 3. členu dotedanji 11. člen Zakona o sodnih taksah spremenil tako, da je oprostitev plačila sodnih taks v celoti predvidel le za fizične osebe, ki so prejemnice denarne socialne pomoči po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena). Od uveljavitve teh sprememb zakona pravna oseba ne more biti več v celoti oproščena plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke, da se jo oprosti plačila sodne takse za postopek, sklenilo (točka I izreka), in odločilo, da se toženi stranki plačilo sodne takse v višini 741,00 EUR odloži do izdaje odločbe (točka II izreka).

Zoper odločitev, s katero je sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, je pritožbo vložila tožeča stranka in v pritožbi podala dodatne obrazložitve postavk, pri čemer je navedla, da ima tožeča stranka od terjatev do kupcev v višini 1.170.401,00 EUR, ki jih ima zavedenih v bilanci stanja za leto 2012, izterljivih samo 278.898,95 EUR, vse drugo so terjatve do kupcev, ki so v stečajnih postopkih ali prisilnih poravnavah ali pa terjatve, za katere je že morala tožiti. Pritožnik meni, da če sodišče ni moglo iz izjave o premoženjskem stanju pravilno razsoditi premoženjskega stanja tožeče stranke, bi moralo od nje zahtevati dodatna pojasnila. Zato ni pravilno ocenilo oziroma ni v celoti upoštevalo dejanskega stanja tožeče stranke in ga je s tem napačno ocenilo. Pritožba tudi ne soglaša z obrazložitvijo prvostopnega sodišča, da ZST-1 ne predvideva več možnosti oprostitve plačila sodnih taks pravnim osebam. ZST-1B v četrtem odstavku 11. člena določa, da se določbe drugega in tretjega odstavka navedenega člena smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika in za pravne osebe. Ravno tako sodišče ni upoštevalo petega odstavka 11. člena ZST glede delne oprostitve, saj ni presodilo vseh okoliščin, zlasti pa ni upoštevalo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožeče stranke. Tožeča stranka je na podlagi predpisanega obrazca v postopkih pri Okrajnem sodišču v Ljubljani uspela, da so jo v celoti ali delno oprostili plačila sodnih taks, za kar pritožba določno navede pet sodnih odločitev, ko je sodišče na podlagi predloženih dokazov in navedb ugotovilo, da se stranko v celoti ali delno oprosti plačila sodne takse. Pritožnik je navedel, da prihaja do različnih mnenj sodnikov, do česar pa ne bi smelo priti, saj je vsebina Izjave o premoženjskem stanju dolžnika predpisana z zakonom in popolnoma identična v vseh primerih. Stranko je mogoče oprostiti tudi delno ali ji omogočiti obročno plačilo, kar je v dveh primerih Okrajno sodišče v Ljubljani tudi storilo. Zato tožeča stranka sodišče prosi, da dodatna pojasnila in navedbe iz pritožbe tožeče stranke ponovno izvede in jo v celoti ali delno oprosti plačila sodnih taks, v kolikor jo bo le delno oprostilo plačila sodnih taks, pa naj to plačilo odloži do izdaje odločbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je skupaj s tožbo dne 18.11.2013 predlagala oprostitev plačila sodne takse za tožbo z navedbo, da ima blokirana oba transakcijska računa, da nima prejemkov, s katerima bi lahko plačala sodno takso, in da ima premoženje obremenjeno. Sodišče mora o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odločati po določbah zakona, ki je veljal v času, ko je stranka vložila predlog, in na podlagi tistih razlogov, ki jih je stranka v predlogu navedla.

V času vložitve predloga je že bil uveljavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B, začel veljati 10.8.2013), ki je v 3. členu dotedanji 11. člen Zakona o sodnih taksah spremenil tako, da je oprostitev plačila sodnih taks v celoti predvidel le za fizične osebe, ki so prejemnice denarne socialne pomoči po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena). Od uveljavitve teh sprememb zakona se za pravne osebe v skladu s četrtim odstavkom spremenjenega 11. člena ZST-1 smiselno uporabljajo le določbe drugega in tretjega odstavka navedene določbe, ki se nanašajo na delno oprostitev plačila taks, na odlog plačila in na plačilo sodnih taks v obrokih. Pravna oseba pa ne more biti več oproščena plačila sodnih taks, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožba zato neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču napačno uporabo določbe 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z njenim predlogom za oprostitev (v celoti) plačila sodne takse, odločitev prvostopnega sodišča, da se predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrne, pa je zakonita.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče zahtevati od predlagateljice dodatna pojasnila, če ni moglo na podlagi izjave o premoženjskem stanju pravilno ugotoviti njenega premoženjskega stanja. Sodišče je ob obravnavanju vlog pravdnih strank dolžno slednje pozivati k popravi ali dopolnitvi le, če vloge niso razumljive ali ne vsebujejo vsega, kar bi morale, da bi se lahko obravnavale (108. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ni pa dolžno stranko pozivati, da poda toliko in takšne navedbe, da bo s svojim predlogom ali zahtevo v postopku uspela. Ker je bila vloga tožeče stranke razumljiva, s priloženo izjavo o premoženjskem stanju pa je vsebovala tudi vse podatke, potrebne za obravnavanje predloga, ni mogoče prvostopnemu sodišču očitati, da predlagateljice ni pozivalo k podajanju dodatnih pojasnil. Pojasnila, ki jih je predlagateljica podala šele v pritožbi, pa so nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Prav zaradi tega, ker je odločitev o predlogu lahko v veliki meri odvisna od dejstev, ki jih je predlagatelj glede svojega premoženjskega stanja v posameznem predlogu navedel, se tudi ni mogoče sklicevati na drugačne sodne odločitve v drugih postopkih, kot je to izpostavila pritožba.

Odločitev prvostopnega sodišča, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse za tožbo do izdaje odločbe v predmetni zadevi (kar je najdaljši rok za odložitev, ki ga ZST-1 predvideva), je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna, saj tožeči stranki omogoča, da v zakonskem roku sodno uveljavlja svojo terjatev v zvezi s stečajnim postopkom nad toženo stranko, glede na višino sodne takse, ki jo je dolžna plačati (741,00 EUR), pa bo tudi po presoji pritožbenega sodišča čas trajanja predmetne pravde zadosten, da pridobi sredstva za njeno plačilo.

Pritožbeno sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).