Jedro

Po presoji pritožbenega senata se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih indicev, da bi bilo treba mladoletnika izločiti iz okolja, v katerem živi.

Jedro

Izrek

I. Ob delni ugoditvi pritožbi se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor, ki je bil zoper osumljenega starejšega mladoletnika A. A. odrejen iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena v zvezi s 472. členom Zakona o kazenskem postopku,

Resda drži, da se na stopnji utemeljenosti suma kaže, da je bila intenzivnost protipravnega ravnanja osumljenih sostorilcev v razmerju do nemočnega H. H. visoka in kriminalna količina izvršitvenih ravnanj velika, vendar gre še vedno za očitek ravnanja v enkratnem življenjem dogodku, medtem ko gre pri mladoletniku sicer za vzgojno in vedenjsko neproblematično osebo, ki se redno šola (je dijak ekonomske šole) in živi v urejenih družinskih razmerah, po podatkih spisa pa doslej še ni bil (disciplinsko) obravnavan ne v šoli niti pri centrih za socialno delo, kaj šele v kazenskem postopku. Pritožba upravičeno opozarja, da glede na odsotnost vsakršne predhodne obravnave mladoletnika ni moč govoriti o osebi, ki bi v vsakdanjem življenju veljala za agresivno oziroma bi svoje nasilje stopnjevala. Iz enkratnega problematičnega dogajanja pa tudi po presoji senata za mladoletnike višjega sodišča ni mogoče zaključevati, da osumljeni mladoletnik ne spoštuje nobenih predpisanih norm in pravil, zaradi česar naj mu ne bi bilo moč zaupati, da bi spoštoval odrejen hišni pripor (kot milejši ukrep v odnosu do oddaje v predhodni dom ali brez temelja v diagnostični center v smislu prvega odstavka 471. člena ZKP).

nadomesti s hišnim priporom, ki se bo izvrševal na naslovu ... .

II. Starejšemu mladoletniku se prepove, da se brez posebnega dovoljenja sodišča oddalji z naslova stalnega prebivališča, tj. na naslovu ... .

Po presoji pritožbenega senata se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih indicev, da bi bilo treba mladoletnika izločiti iz okolja, v katerem živi. Ob upoštevanju okoliščine, kot se trenutno nakazuje, da je šlo pri mladoletniku za enkraten spodrsljaj (ne glede na veliko kriminalno količino izvršitvenih ravnanj), je po oceni pritožbenega senata vendarle podana pozitivna prognoza, da bo tudi z izvrševanjem hišnega pripora, ki se nadzira občasno, zagotovljen ustavno varovan cilj, pri čemer bo izkušnja, ko je mladoletniku že 17 dni odvzeta prostost (v policijskem pridržanju je od 14.10.2024 od 06.00 ure), nanj še dodatno odvračevalno vplivala, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, ukrep hišnega pripora pa spoštoval.

III. Nadzor nad izvrševanjem hišnega pripora bo izvajala Policijska postaja ...

IV. V primeru, če se starejši mladoletnik brez dovoljenja sodišča oddalji z naslova, na katerem prestaja hišni pripor, mu policija odvzame prostost in ga brez odlašanja privede k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki sme znova odrediti pripor.

V. Uprava ZPMZKZ je dolžna starejšega mladoletnika A. A. nemudoma izpustiti na prostost.

V hišnem priporu mladoletnik ne bo mogel prihajati v osebni stik s potencialnimi oškodovanci, zaradi česar je hišni pripor zadosten ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti. Hišni pripor bo preprečil poustvaritev življenjskih situacij na prostosti, v katerih bi se lahko manifestirala ponovitvena nevarnost. Ukrep, ki se bo izvajal na naslovu mladoletnikovega stalnega prebivališča, bo nadzorovala Policijska postaja ... Pri tem se mora mladoletnik zavedati, da lahko vsaka kršitev hišnega pripora, ki izpodbija zaupanje sodišča, da gre za zadostno garancijo za odpravo pripornega razloga, rezultira v ponovni odreditvi pripora. Hišni pripor je, glede na to, da ne gre za skrajni poseg v mladoletnikovo osebno svobodo, tudi sorazmeren poseg v razmerju do varstva telesne in duševne integritete ter premoženja potencialnih oškodovancev, kar bi bile ogrožene pravne dobrine, kolikor bi prišlo do ponovitve kaznivih dejanj.

VI. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Glede na navedeno je pritožbeni senat pritožbi zagovornice osumljenega A. A. delno ugodil in izpodbijani sklep spremenil tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP). Zavod, kjer starejši mladoletnik že prestaja pripor, bo slednjega nemudoma po prejemu sklepa izpustil na prostost, mladoletnik pa bo nastopil izvrševanje hišnega pripora. V preostalem je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena.

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnik za mladoletnike Okrožnega sodišča v Celju zoper starejšega mladoletnika A. A. odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila mladoletnikova zagovornica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb kazenskega zakona in zaradi bistvene kršitve določb postopka ter predlagala, da senat za mladoletnike Višjega sodišča v Celju pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog Okrožnega državnega tožilstva v Celju (ODT) za odreditev pripora zoper mladoletnega osumljenega A. A. zavrne ter ga izpusti na prostost.

Zveza:

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 472. člena ZKP sme sodnik za mladoletnike izjemoma odrediti, naj se mladoletnik pripre, če so zato podani razlogi iz prvega odstavka 201. člena ZKP. Za pripor morajo biti torej kumulativno podani splošni pogoji, torej utemeljenost suma storitve mladoletniku očitanega kaznivega dejanja, eden od pripornih razlogov (ponovitvena nevarnost, begosumnost, koluzijska nevarnost) ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije. Pripor proti mladoletniku torej ni izključen, vendar pa se ga sme odrediti le izjemoma. Za presojo, ali je pripor neogibno potreben, morajo veljati strožja merila kot glede polnoletnih storilcev. Namreč pripor je mogoče odrediti le, če istega cilja ni mogoče doseči z nobenim drugim milejšim ukrepom, vključno z ukrepi iz določila 471. člena ZKP.

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 471, 472

5. Sodišče prve stopnje je na straneh 3 do 24 pritožbeno izpodbijanega sklepa argumentiralo obstoj utemeljenega suma, da je osumljeni starejši mladoletnik A. A. z zavestnim sodelovanjem pri storitvi skupaj z znanimi in neznanimi sostorilci izvršil očitana kazniva dejanja.

Ob pritrditvi razlogom izpodbijanega sklepa pritožbeni senat poudarja zlasti vsebino izjav oškodovanca, zbranih v predkazenskem postopku, iz katerih izhaja, da je bil v celjskem parku oziroma na čistini bližnjega gozda napaden s strani več oseb, pri čemer je preštel vsaj šest napadalcev, ki so ga vsi večkrat udarili, ga ozmerjali s pedofilom, strgali oblačila z njega, ga silili v ponižujoča ravnanja, mu odvzeli telefon itn. Iz izjav oškodovanca, ki je tudi staršema B. B. in C. C. zaupal, da ga je napadlo in preteplo šest fantov, je na ravni utemeljenosti suma razvidno, da je šlo za usklajeno ravnanje vseh sostorilcev, vključno z A. A., ki so vsi najmanj privolili v prepovedane posledice očitanih jim kaznivih dejanj. Ne glede na to, da za ugotovitev potrebnega dokaznega standarda v tej fazi postopka še ni treba povsem natančno determinirati ravnanj vseh udeleženih osumljencev (točka 79 izpodbijanega sklepa), je ob očitku ravnanja v sostorilstvu udeleženim protagonistom mogoče pripisati tudi tiste posledice, ki jih niso neposredno povzročili sami, na ravni utemeljenega suma pa se razkrije, da so vsi skupaj uporabili silo zoper oškodovanca, da bi si protipravno prilastili ves denar, ki ga je imel s seboj, da so vsi z oškodovancem grdo ravnali, ga pretepali in ga spravljali v podrejen položaj ter mu v součinkovanju njihovih izvršitvenih ravnanj povzročili tudi hudo telesno poškodbo. Na podlagi navedenega zagovornica osumljenega ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da so bili vsi napadalci oblečeni v jope z dolgimi rokavi in s kapucami, osumljeni A. A. pa dolgih rokavov sploh ni nosil ali z navedbami, da na njegovem telefonu niso bile najdene vsebine, ki bi jih bilo mogoče povezovati z očitanimi kaznivimi dejanji.

Da je bil A. A. udeleženec skupine storilcev, izhaja iz posnetkov nadzornih kamer Knjižnice .... Pri pregledu posnetkov video nadzorne kamere "terase levo", "terasa desno" in ploščadi splavar, je bilo ugotovljeno, da 6. 9. 2024 ob 16.28 uri iz smeri ... nabrežja proti splavarju prihajajo peš štirje mlajši moški, ki se namenijo preko ... mostu v smeri proti ... parku. Med preiskovanjem kaznivih dejanj je bilo ugotovljeno da je prvi v skupini mladoletni ravno A. A. (drugi v skupini je D. D., tretji v skupini z embalažo v levi roki je mladoletni E. E. in zadnji četrti v skupini, ki z obema rokama nosi embalažo je mladoletni F. F.).

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 77772/2024, z dne 29.11.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:I.KP.77772.2024

Nadalje so policisti ugotovili, da je v trgovini Supermarket Spar, ... ulica ..., ..., 6. 9. 2024 ob 16.22 uri bila izvršen enkratni nakup štirih zavojev 6x piva Zlatorog 0.33 litra, zelene barve. Na podlagi pregleda posnetkov video nadzornih kamer trgovini Supermarket Spar so policisti ugotovili, da je nakup štirih zavojev po 6x pivo Zlatorog opravil polnoletni D. D., zraven njega pa je bil E. E. Med tem nakupom sta se preostala dva v skupini štirih fantov, torej A. A. (in tretje osumljeni mladoletni F. F.) nahajala pred vhodom v Spar in v trgovino nista vstopala. Na podlagi objav fotografij na operativnih zaznamkih policije, so policisti Policijske postaje ... prišli do podatkov o osumljenih na podlagi prepoznav oseb iz objavljenih fotografij in prepoznav oseb ob izvedbi legitimiranja ter preverjanja oseb preko evidenc v registru prebivalstva.

Na podlagi vseh zgoraj navedenih dokazov, kljub drugačnemu zatrjevanju zagovornice osumljenega, je sodišče prve stopnje v tej fazi postopka pravilno ugotovilo, da je mld. osumljeni A. A. v sodelovanju z najmanj štirimi mld. osumljenimi in polnoletnim D. D. na ravni utemeljenega suma izvršil vsa tri zgoraj očitana mu kazniva dejanja. Tako iz zgoraj predstavljenih dokazov glede poteka dogajanja, zlasti pa tudi zagovora mld. E. E. in G. G. je razvidno, da je bil mld. A. A. tisti, ki je bil aktivno vključen v ravnanje osumljenih vse od začetka in ves čas dogajanja. Dokazni standard utemeljenega suma namreč sporoča, da je verjetnost, da je mladoletnik izvršil očitana mu kazniva dejanja večja od verjetnosti, da jih ni. Sodišče prve stopnje je jasno opredelilo dejstva, ki utemeljujejo obstoj utemeljenega suma. Pravilno je poudarilo, da je tudi osumljeni A. A. sodeloval pri nakupu piva in je iz do sedaj zbranih fotografij in posnetkov vidna tudi njegova vloga v parku, zato je verjetnost, da je sodeloval pri izvršitvi očitanih mu kaznivih dejanj večja od verjetnosti, da ni, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Tako tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da je zagrešena bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 371.člena ZKP.

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 77772/2024, z dne 29.11.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:I.KP.77772.2024

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v izpodbijanem sklepu ugotovljene subjektivne in objektivne okoliščine zanesljivo kažejo na osumljenčevo ponovitveno nevarnost. Glede obstoja objektivnih okoliščin je pravilno poudarilo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj. Očita se mu namreč storitev kaznivih dejanj, za katere so predpisane visoke zaporne kazni, poleg tega pa je pravilno izpostavilo način storitve, v okviru katerega so mladoletni in polnoletni osumljeni z oškodovcem ravnali izredno surovo. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da ima osumljenec glede na sodelovanje v takšni opisani organizirani skupini osumljencev, izrazito negativne osebnostne lastnosti in je povsem nesočuten in povsem brezbrižen do drugih, saj naj bi dejanja storil iz maščevalnosti ter iz nizkotnih nagibov (pokazati oškodovancu, da ni prav kaj počne, razsojanje nad domnevnim oškodovančevim neprimernim ravnanjem). Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da brutalnost, agresivnost, predrznost, vztrajnost pri izživljanju nad načrtno izbranim posameznikom in brezobzirnost, ki ju je mladoletnik izkazal pri storitvi očitanih kaznivih dejanj, kažejo na določene osebnostne lastnosti mladoletnika, zaradi katerih je mogoče sklepati o obstoju verjetnosti, da se bo na podoben način vedel tudi v prihodnje.

Glede na navedeno se je tako sodišče prve stopenj v točkah 80-86 izpodbijanega sklepa pojasnilo, da agresivnost in predrznost mladoletnega osumljenca pri očitanih dejanjih kaže na to, da je podana realna in konkretna nevarnost, da bo slednji v primeru izpustitve na prostost nadaljeval z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj. Skupina storilcev naj bi glede na zbrane dokaze dlje časa načrtovala in pripravljala izvršitvena ravnanja, nato pa izvršila brutalni napad na oškodovanca in mu pri tem, poleg hudega ponižanja, povzročila celo hudo telesno poškodbo, ne ozirajoč se na povzročene posledice, kar predstavlja tako resno nevarnost za varnost družbe in posameznikov. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni navedlo konkretnih okoliščin in da niso določno ugotovljene in obrazložene in ni podana kršitev 25. člena Ustave RS, saj je odločba v zadostni meri obrazložena.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo tudi osumljenčevo predhodno nekaznovanost (v točki 87 izpodbijanega sklepa), vendar je pravilno pretehtalo, da pri presoji ponovitvene nevarnosti zgolj dejstvo, da mladoletnik nima kriminalne preteklosti, samo po sebi nima tako tehtnega pomena, da ne bi bilo mogoče govoriti o obstoju ponovitvene nevarnosti, kot to napačno navaja pritožnica in do česar se je sodišče prve stopnje tudi ustrezno opredelilo. Imajo pa pritožbeni poudarki, da še nikoli ni bil v kazenskem postopku, pomen pri oceni neogibne potrebnosti, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7. Pritožbeni senat pa pritrjuje pritožnici, da pripor kot najhujši osebni omejevalni ukrep, ki je v postopku proti mladoletniku še toliko bolj izjemne narave, v danem primeru ni neogibno potreben ukrep. Kot je pravilno izpostavil tudi pritožnik, se sme pripor zoper mladoletnika odrediti le izjemoma, za presojo, ali je pripor neogibno potreben, pa morajo veljati strožja merila kot glede polnoletnih storilcev. Razloge izpodbijanega sklepa v tej smeri (točka 87. in dalje izpodbijanega sklepa), tj. da je pripor neogibno potreben, pritožnik utemeljeno graja.