Jedro

Po mnenju sodišča prve stopnje je možno sodno poravnavo izpodbijati zgolj s tožbo na razveljavitev sodne poravnave, ne pa s predlogom za obnovo postopka. Zaradi tega je predlog za obnovo postopka kot nedovoljenega zavrglo.

Sodišče druge stopnje navedenim zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje, saj so tako v skladu s stališči pravne teorije, kakor tudi v skladu s stališči sodne prakse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožeče stranke z dne 28. 2. 2023 za obnovo postopka zaradi varstva in vzgoje mld. otroka, stikov in preživnine, zavrže. 2. Zoper citirani sklep vlaga tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitve določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano odločbo razveljavi, zadevo pa vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da sodne poravnave ni mogoče izpodbijati s predlogom za obnovo postopka, temveč zgolj s tožbo na izpodbijanje sodne poravnave. Izpostavlja, da ima pravnomočna sodna poravnava iste učinke kot pravnomočna sodna odločba, zaradi česar je tudi zoper sodno poravnavo treba dopustiti obnovo postopka. Izpostavlja, da mora sodišče pred sklenitvijo sodne poravnave preveriti ne le, ali le-ta morda ne nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom, temveč mora po uradni dolžnosti tudi preverjati, ali je sodna poravnava v skladu z načelom največje otrokove koristi. Enako mora ravnati v zakonskih sporih, če gre za izdajo sodbe. Zaradi tega je sodna poravnava po svojem načinu sprejema in dopustitve bistveno podobna in primerljiva sodni odločbi, ima pa učinek res transacta in se lahko pozneje spremeni zaradi spremenjenih okoliščin. Sodna poravnava v postopkih v razmerju med starši in otroki ima tudi drugačen značaj in težo kot v ostalih civilnih postopkih zlasti, ker v teh družinskih postopkih starši ravnajo tako, da se postopek čimprej zaključi, da bi se zaščitilo koristi mladoletnih otrok, da ne bi bili podvrženi dolgotrajnemu sodnemu postopku. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

5. Pritožbeni preizkus ni pokazal niti uradno upoštevnih niti pritožbeno uveljavljanih kršitev postopka. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče zato povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bila tožnik in prvo tožena stranka bivša izvenzakonska partnerja, ki sta v sodnem postopku glede varstva in vzgoje otroka, stikov in preživnine (po določbah takrat veljavnega 406. do 423. člena Zakona o pravdnem postopku)1 pred sodiščem prve stopnje dne 22. 4. 2013 sklenila sodno poravnavo glede varstva in vzgoje, določitve preživnine in stikov z mld. A. A. (ki je v obravnavani zadevi drugo tožena stranka). Tožnik je dne 28. 2. 2023 vložil predlog za obnovo omenjenega postopka, ki se je končal s sodno poravnavo, iz razlogov po 4., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, ker ni biološki oče (tedaj že polnoletne) A. A., kot je bilo ugotovljeno s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju N 199/2020 z dne 10. 6. 2022. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega zaključilo, da bi bila dovoljena obnova postopka zgolj, če bi se postopek končal s sodno odločbo, ne pa v primeru, ko se konča s sklenitvijo sodne poravnave (kot v obravnavani zadevi). Po mnenju sodišča prve stopnje je možno sodno poravnavo izpodbijati zgolj s tožbo na razveljavitev sodne poravnave, ne pa s predlogom za obnovo postopka. Zaradi tega je predlog za obnovo postopka kot nedovoljenega zavrglo.

7. Sodišče druge stopnje navedenim zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje, saj so tako v skladu s stališči pravne teorije,2 kakor tudi v skladu s stališči sodne prakse.3 Drži sicer pritožbeno izvajanje, da mora sodišče tako pri izdaji odločbe kakor tudi pri sklepanju sodne poravnave glede varstva in vzgoje otrok po uradni dolžnosti upoštevati koristi otrok (zaradi česar sodišče sklenitve sodne poravnave ne dovoli, če ni v korist otrok). Vendar po mnenju sodišča druge stopnje postopki glede varstva in vzgoje otrok niso do te mere posebni, da bi utemeljevali odstop od splošnega pravila, da sodne poravnave ni dovoljeno izpodbijati z obnovo postopka. Res je sicer, da ima sodna poravnava iste učinke kot pravnomočna sodna odločba, kot izpostavlja pritožba, vendar to ne pomeni, da jo je mogoče tudi izpodbijati z istimi izrednimi pravnimi sredstvi. O tem ne govori niti odločba,4 na katero se sklicuje pritožba, saj je bilo tam zavzeto zgolj stališče, da ima sodna poravnava moč sodne odločbe in predstavlja izvršilni naslov, ni pa bilo zavzeto stališče glede načina izpodbijanja sodne poravnave z izrednimi pravnimi sredstvi.

8. Pritrditi je sicer pritožbenim izvajanjem, da se lahko sodna poravnava v postopkih glede varstva in vzgoje spremeni, če to terjajo spremenjene okoliščine (enako velja tudi za sodno odločbo glede varstva in vzgoje).5 Vendar se spremenjene okoliščine ne uveljavljajo s predlogom za obnovo postopka.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US. 2 Glej L. Ude v. Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, stran 558. 3 VSL sklep II Cp 1449/2015 z dne 15. 7. 2015. 4 VS RS sklep II Ips 164/96 z dne 30. 5. 1996. 5 Glej četrti odstavek 138. člena Družinskega zakonika.