Jedro

Pomen denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega je v zadoščenju, ki naj oškodovancu pomaga prestati obdobje, ko trpi duševne bolečine zaradi izgube bližnjega. Ker niti človekovo trpljenje niti človekovo življenje, katerega izguba je vzrok trpljenju njegovih bližnjih, nimata cene, je pri določitvi višine denarnega zadoščenja treba predvsem upoštevati odškodnine, prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki (poleg prisojenih 4.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2015) plačati še 2.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2015. II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči strani povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 275,40 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku za plačilo 4.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2015 dalje, zavrnilo zahtevek za plačilo 2.000 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in toženki naložilo povrnitev dela tožnikovih stroškov postopka, sorazmerno uspehu v pravdi.

2. Tožnik v pritožbi zoper zavrnilni del sodbe predlaga, naj pritožbeno sodišče ugodi zahtevku glede ostalih 2.000 EUR. Res ima družino, vendar pa ima vsak posameznik sorodnike in prijatelje, ki so mu v uteho. Znižanje odškodnine iz tega razloga zato ni utemeljeno. Poleg tega sta imela tožnik in pokojni brat neobičajno tesno čustveno navezanost zaradi izredno težkih življenjskih preizkušenj, ko ju je v zgodnem otroštvu zapustila mati, zgodaj pa sta izgubila tudi očeta. Med brati in sestrami, ki zgodaj ostanejo brez staršev, je čustvena navezanost popolnoma drugačna kot običajno. Tožnik je o razlogih za posebno čustveno navezanost izpovedal v zaslišanju, a sodišče tega ni upoštevalo.

3. Toženka v pritožbi zoper odločitev o stroških postopka predlaga njeno razveljavitev in spremembo ali vrnitev v novo odločanje sodišču prve stopnje. Tožniku so bili priznani stroški v skupni višini 856,20 EUR. Glede na ugotovljeni 83,5 % uspeh je tako upravičen do 714,93 EUR in ne do 856,20 EUR, kot je navedeno v sodbi. Odločitev o stroških je napačna tudi zato, ker sodišče ni upoštevalo njenih stroškov in stroškov stranske intervenientke.

4. Tožnik v odgovoru na toženkino pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Tožnikova pritožba je utemeljena. Toženkina pritožba ni utemeljena.

6. Tožnikov pritožbeni očitek o prenizki odškodnini za duševne bolečine zaradi smrti brata (tretji odstavek 180. člena OZ) je utemeljen. Pomen denarne odškodnine je v zadoščenju, ki naj oškodovancu pomaga prestati obdobje, ko trpi duševne bolečine zaradi izgube bližnjega. Ker niti človekovo trpljenje niti človekovo življenje, katerega izguba je vzrok trpljenju njegovih bližnjih, nimata cene, je pri določitvi višine denarnega zadoščenja treba predvsem upoštevati odškodnine, prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih.

7. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je bil pokojni tožnikov brat invalid, za katerega je tožnik že od malega in tudi potem, ko si je ustvaril svojo družino, vseskozi in vsestransko dnevno skrbel, tako da je bil brat kljub fizično ločenemu življenju (ki je bilo posledica objektivnih okoliščin, tj. bratove potrebe po stanovanju, prilagojenem njegovi invalidnosti) še vedno del tožnikove družine, da sta bila ves čas čustveno zelo povezana in da je bil pokojni brat še edini živeči bližnji krvni sorodnik. Pri določitvi višine odškodnine 4.000 EUR je sodišče prve stopnje navedlo, da sodna praksa za smrt brata odmerja odškodnino v višini štirih do petih povprečnih neto plač in da je v obravnavanem primeru odškodnina nekoliko nižja od primerljivih primerov v sodni praksi, ker ima tožnik poleg brata še druge člane ožje družine, v katerih najde oporo in uteho v težkih trenutkih.

8. Prisojena odškodnina predstavlja 3,7 povprečnih neto plač po času izdaje sodbe, tožnik pa je postavil zahtevek v višini 5,5 povprečnih neto plač. Pritožbeni predlog za zvišanje prisojene odškodnine do višine zahtevanega zneska je utemeljen. Odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata se večinoma gibljejo v višini med deset in trinajst povprečnimi neto plačami,1 najnižji pa sta bili prisojeni v višini osem in 5,4 povprečnih neto plač.2 Odškodnina v zahtevani višini bi bila tako na spodnjem robu prisojenih odškodnin za duševne bolečine zaradi smrti brata ali sestre, okoliščine, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, pa ne utemeljujejo prisoje odškodnine izven okvira odškodnin, prisojenih v podobnih primerih.

9. Ker je zaradi spremembe izpodbijane sodbe potrebna sprememba odločitve o stroških, ni več utemeljena toženkina pritožba glede odločitve o stroških postopka. Tožnik je v celoti uspel, zaradi česar toženka ni upravičena do povrnitve stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, za uveljavljanje povrnitve stroškov stranske intervenientke pa nima pravnega interesa.

10. Po navedenem je sodišče druge stopnje tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je ugodilo še zahtevku za plačilo 2.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2015 (358. člen ZPP), toženkino pritožbo pa zavrnilo in izpodbijano sodbo v stroškovnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je tožnik s pritožbo uspel, toženka pa ne, je toženka dolžna tožniku povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka, sama pa ni upravičena do povrnitve svojih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnikovi stroški znašajo 275,40 EUR (600 točk po Odvetniški tarifi). Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. 1 Prim. odločbe VS RS II Ips 6/2002 (13 pnp), II Ips 291/2011 (12,7 pnp), II Ips 116/2006 (12 pnp), II Ips 220/2009 (12 pnp), II Ips 220/2009 (12 pnp), II DoR 245/2012 (11,4 pnp), II Ips 726/2005 (11 pnp), II Ips 568/2006 (11 pnp), II Ips 629/2008 (10 pnp), II Ips 633/2000 (10 pnp), II Ips 282/2000 (10 pnp). 2 Prim. odločbi VS RS II Ips 540/2006 in II Ips 371/98. V zadevah, na kateri se (poleg II Ips 371/98) opira izpodbijana sodba (tj. II Ips 651/2008 in VSL II Cp 1002/2014), nista bili oziroma nista bili z vidika višine odškodnine preizkušeni pred Vrhovnim sodiščem in že iz tega razloga ne prideta v poštev za primerjavo.