Jedro

Izrek izpodbijane odločbe ni jasen niti ni določen. V 1. točki je namreč odločeno, da se pritožbi delno ugodi, da se sklep prvostopenjskega organa odpravi in se v ostalem delu pritožba zavrne. Tako ni jasno razvidno, tudi na podlagi obrazložitve ne, zakaj je drugostopenjski organ sklep organa prve stopnje v celoti odpravil, ko je v nadaljevanju izreka odločil, da se pritožba v preostalem delu zavrne. Iz obrazložitve odločbe pa ni razvidno, v katerem delu je tožeča stranka s pritožbo uspela. Iz 2. točke izreka namreč izhaja, da se izbira izvajalca javno zasebnega partnerstva ne opravi ter da se vlogi A. d.o.o. in B. d.d zavrneta in se postopek ustavi. Tako je 1. točka izreka v nasprotju z 2. točko.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 360-0004/2007-66 z dne 20. 9. 2011 odpravi in se zadeva vrne drugostopnemu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Prvostopni organ (Občina Dol pri Ljubljani, Občinski urad) je s sklepom št. 360-0004/2007-63 z dne 1. 8. 2011 ustavil postopek, ki se je nanašal na podelitev koncesije za opravljanje izbire gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave. Drugostopni organ (Občina Dol pri Ljubljani, Župan) je z odločbo št. 360-0004/2007-66 z dne 20. 9. 2011 pritožbi delno ugodil in sklep prvostopnega organa z dne 1. 8. 2011 odpravil, v ostalem delu pa je odločil, da se pritožba zavrne (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločil, da se izbira izvajalca javno zasebnega partnerstva ne opravi, vlogi A. d.o.o. in B. d.d., se zavrneta in se postopek ustavi. V 3. točki je odločil, da posebni stroški postopka niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da je drugostopni organ odločal v ponovljenem postopku, na podlagi sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 1101/2009 z dne 29. 6. 2011. Meni, da bi moral prvostopni organ opraviti ponovno izbiro med obema kandidatoma, odločbo pa primerno obrazložiti. V kolikor bi se odločil, da ne izbere izvajalca javno zasebnega partnerstva, bi o tem moral izdati akt, s katerim se postopek konča, v aktu pa bi moral navesti vse stranke, katerih vloge so bile zavrnjene in utemeljiti razloge za njihovo zavrnitev. To določa drugi odstavek 59. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP). Prvostopni organ je v ponovljenem postopku upošteval dejstvo, da je Občina Dol pri Ljubljani dne 26. 1. 2011 družbo A. d.o.o. obvestila, da zaradi uvedbe stečaja nad to pravno osebo odstopa od pogodbe o koncesiji. Drugostopni organ ugotavlja, da zaradi navedenih okoliščin lahko pride do sporazumne razveze koncesijske pogodbe. Pravna podlaga za to odločitev je v določbi prvega odstavka 60. člena ZJZP. Prvostopni organ je po mnenju drugostopnega organa spregledal drugi odstavek 59. člena ZJZP, ki določa, da mora organ navesti vse stranke, katerih vloge so zavrnjene ter utemeljiti razloge za njihovo zavrnitev. Zavrnitev vloge A. d.o.o je po mnenju drugostopnega organa utemeljena ob ugotovitvi, da je kandidat v postopku stečaja, vendar ugotavlja, da prvostopni organ v sklepu ni navedel nobenih razlogov za zavrnitev vloge kandidata B. d.d. Po mnenju drugostopnega organa je odločilno dejstvo, da javni partner, to je Občina Dol pri Ljubljani, po ugotovitvi, da je potrebno kandidata A. d.o.o. zaradi uvedenega stečajnega postopka izločiti, nima več možnosti izbire med več kandidati, saj sta na javni razpis bili podani le dve vlogi. Pri tem ocenjuje, da ponujena cena preostalega kandidata (tožeče stranke) namreč tudi po izvedenih pogajanjih zanj ni sprejemljiva.

Tožeča stranka se z odločitvijo drugostopnega organa ne strinja in vlaga tožbo iz vseh razlogov, ki so določeni v 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da je tožena stranka ravnala napačno, ko je svojo odločitev glede ustavitve postopka izbire oprla na 59. člen ZJZP. Tega zakona v konkretnem primeru namreč ni mogoče uporabiti, saj področje njegove uporabe ne zajema predmetnega javnega razpisa. V konkretnem primeru se je javni razpis nanašal na izvajanje gospodarske javne službe, katere predmet je bilo vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave ter drugih objektov javne službe, naloge v zvezi s prireditvami občinskega značaja, kot so izdelava dokumentacije, izdaja soglasij in dovoljenj za zapore in posege v javne površine ter izvedba zapor javnih površin, obešenih zastav in drugih elementov na drogove svetilk, izdajanje strokovnih mnenj, zagotavljanje tehnične dokumentacije, izvajanje kontrolnih meritev oziroma strokovnih nadzorov nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče ter investicijsko vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, ki sodijo skladno z Odlokom o urejanju javne razsvetljave in drugimi predpisi v okviru javne službe, kot to izhaja iz 3. člena Odloka o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave. Izvajanje gospodarske javne službe se v konkretnem primeru ni nanašalo na nikakršno zgraditev, pač pa po večini na vzdrževanje. Zato meni, da bi v konkretnem primeru postopek izbire moral biti opravljen po določbah Zakona o javnih naročilih (ZJN-2). Po mnenju tožeče stranke je tudi nejasna obrazložitev, da ponujena cena ni sprejemljiva iz razlogov, da je tožena stranka z odločbo koncesijo podelila družbi A. d.o.o., ki je v točkovanju dosegla 100 točk, tožeča stranka pa le 5 točk manj, to je 95 točk. Cena tožeče stranke je bila v primerjavi s ponujeno ceno A. d.o.o. povsem primerljiva, saj je bila ponujena cena v znesku 6.000,00 EUR. Tako se izkaže, da je argument tožene stranke v tem delu zgrešen, predvsem pa tudi nepojasnjen. Poudarja, da je razlog za zavrnitev njene vloge v tem, da je tožena stranka dejavnost javne razsvetljave, ki je bil sprva predmet javnega razpisa, po odpovedi pogodbe z družbo A. d.o.o. poverila družbi C. d.o.o., kar je storila netransparentno in mimo predpisanega postopka javnega razpisa. Tožena stranka je z družbo C. d.o.o. začela poslovati, ne da bi izvedla kakršenkoli ustrezni postopek izbire. V nadaljevanju tožbe tožeča stranka utemeljuje nepravilnosti v zvezi s poslovanjem tožene stranke z družbo C. d.o.o. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Podrejeno predlaga, naj se odločba tožene stranke izreče za nično.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožena stranka je dne 12. 12. 2011 vložila pripravljalno vlogo, v kateri vztraja pri tožbenih navedbah in predlaga, da sodišče ugovore tožene stranke zavrne.

Tožba je utemeljena.

V skladu z določbo šestega odstavka 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) mora biti izrek odločbe kratek in določen. Po presoji sodišča ta določba ni bila ustrezno upoštevana. Izrek izpodbijane odločbe v konkretni zadevi po presoji sodišča ni jasen niti ni določen. V 1. točki je namreč odločeno, da se pritožbi delno ugodi, da se sklep prvostopnega organa z dne 1. 8. 2011 odpravi in se v ostalem delu pritožba zavrne. Tako ni jasno razvidno, tudi na podlagi obrazložitve ne, zakaj je drugostopni organ sklep organa prve stopnje v celoti odpravil, ko je v nadaljevanju izreka odločil, da se pritožba v preostalem delu zavrne. Iz obrazložitve odločbe ni razvidno v katerem delu je tožeča stranka s pritožbo uspela. Iz 2. točke izreka namreč izhaja, da se izbira izvajalca javno zasebnega partnerstva ne opravi ter da se vlogi A. d.o.o. in B. d.d. zavrneta in se postopek ustavi. Tako je 1. točka izreka v nasprotju z 2. točko, s katero je drugostopni organ odločil, da se pritožbi tožeče stranke delno ugodi. To pomeni, da sodišče pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, saj kot povedano, tako iz izreka odločbe kakor tudi iz njene obrazložitve ne izhaja, v katerem delu je bilo pritožbi ugodeno, oziroma, v katerem delu tožeča stranka s pritožbo ni uspela.

Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu druge stopnje v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo moral organ druge stopnje nakazane pomanjkljivosti odpraviti.

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče je zato tožnici prisodilo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV (420 EUR). Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik.