18. 9. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marne Crevatin, Italija, ki jo zastopa Ervin Dokič, odvetnik v Piranu, na seji 18. septembra 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 35/48) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica predlaga oceno skladnosti 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij z Memorandumom o soglasju med vladami Italije, Združenega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Združenimi državami Amerike in Jugoslavijo o Svobodnem tržaškem ozemlju (Uradni list FLRJ, MP, št. 6/54 – t. i. Londonski memorandum), s Splošno deklaracijo človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1 Splošna deklaracija ZN) in z Ustavo. Ustavnemu sodišču predlaga tudi, naj ugotovi, da izpodbijana ureditev na območju, ki je bilo pod civilno upravo FLRJ, ni veljala in da so odločbe, izdane na njeni podlagi, brez pravnega učinka.

B.

Izpodbijani 3. člen je v Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46, v nadaljevanju ZNZGP) dodal nov 7.a člen, ki je v prvem odstavku določal, da se nacionalizirajo in v državno last preidejo vse nepremičnine, ki so last tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb, v drugem odstavku pa, da izgubijo lastninsko pravico na nepremičninah v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji vsi jugoslovanski državljani, ki prestopijo v tuje državljanstvo. Njihove nepremičnine so prešle v državno last.

Ustavno sodišče praviloma presoja veljavne predpise. Na podlagi prvega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja tudi predpise, ki v času vložitve pobude ne veljajo več, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS).

Člen 7a ZNZGP je izključil iz uporabe že Ustavni zakon za izvedbo Ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 37/90 – v nadaljevanju Ustavni zakon). S tem je Ustavni zakon sledil Ustavnemu amandmaju XCVI, ki je določil, da se v Republiki Sloveniji do nove ureditve ne uporabljajo določbe zveznih predpisov, ki ne ustrezajo doseženemu političnemu in gospodarskemu razvoju v Sloveniji, in določbe predpisov, ki so v nasprotju z Ustavo in zakoni Republike Slovenije.

Ustavno sodišče pa je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07 in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Tudi v teh primerih je predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude tudi izčrpanost pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da bi morala pobudnica trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na kateri temelji morebitna odločitev o njenem primeru, uveljavljati že v postopku pred sodišči. Pobudnica ni izkazala, da bi pred vložitvijo pobude izčrpala pravna sredstva. Zgolj s sklicevanjem na položaj dedinje po prejšnjem lastniku nacionaliziranega premoženja niso izpolnjene procesne predpostavke za oceno ustavnosti predpisa, ki ga izpodbija. Zato je Ustavno sodišče iz razlogov, navedenih v sklepu št. U-I-174/05, pobudo zavrglo.

Glede na pobudničine predloge pa Ustavno sodišče le pojasnjuje, da po drugem odstavku 22. člena ZUstS ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov obsega tudi oceno skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava. Morebitne nepravilnosti in nezakonitosti v tedanjih postopkih izdaje odločb o nacionalizaciji premoženja za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa niso relevantne. Odločbe Ustavnega sodišča namreč lahko učinkujejo le na razmerja, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). V še ne pravnomočno zaključenih postopkih pa morebitna ugotovitev obstoja okoliščine, da je bilo na podlagi ZNZGP nacionalizirano zemljišče, ne pomeni uporabe tega zakona, temveč ugotavljanje dejstev. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-195/93 z dne 19. 6. 1997 (Uradni list RS, št. 41/97 in OdlUS VI, 92) pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 7.a člena ZNZGP zavrglo, ker je zakonodajalec z izključitvijo navedene določbe iz uporabe preprečil, da bi se v Republiki Sloveniji še nadalje vodili postopki podržavljanja premoženja tujih državljanov, tujih ustanov, javnopravnih oseb in slovenskih državljanov, ki so pridobili tuje državljanstvo. Navedeno odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da se od uveljavitve Ustavnega zakona izpodbijana določba 7.a člena ZNZGP v Sloveniji ne uporablja niti neposredno niti posredno.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik