Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik se je poškodoval 10.1.1999 v prometni nesreči, ko je vinjen ob kolesu prehajal prehod za pešce in je vanj z avtom zadela toženkina zavarovanka. Pravdni stranki sta se glede temelja sporazumeli, da je tožnik odgovoren 15%, toženkina zavarovanka pa 85%. Zato je sodišče prve stopnje odločalo le o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo. Od zahtevane odškodnine 3.000.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti je odmerilo 1.500.000 SIT, od zahtevanih 800.000 SIT za strah 300.000 SIT, od zahtevanih 5.000.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2.000.000 SIT, priznalo pa mu je vseh zahtevanih 250.000 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti. Skupno odmero 4.050.000 SIT (sedaj 16.900,35 EUR) je znižalo za 15% in zato toženki naložilo v plačilo 3.442.500 SIT (sedaj 14.365,30 EUR), presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo, odmero odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti zvišalo na 2.500.000 SIT in ob upoštevanju tožnikovega prispevka toženki naložilo, da mora plačati tožniku 4.292.500 SIT (sedaj 17.912,28 EUR) ter večje pravdne stroške. V ostalem je tožnikovo pritožbo, v celoti pa toženkino pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanih delih potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi izpodbija zavrnitev 1.147.500 SIT (sedaj 4.788,43 EUR), uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe. Pri utemeljevanju revizijsko izpodbijane odmere za telesne bolečine in nevšečnosti še za 400.000 SIT opozarja predvsem na bodoče bolečine, sicer pa se sklicuje na svoje pritožbene navedbe. Pri še zahtevanih 200.000 SIT višje odmere za strah poudarja trajanje sekundarnega strahu, pri utemeljevanju zahtevane odmere za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za še 750.000 SIT pa povzema nekatere ugotovitve izvedenca, ki po njegovem mnenju niso povsem skladne, opozarja pa tudi na težke poškodbe "na več predelih tako rekoč vse leve strani telesa" in močno okrnjene zmogljivosti. Pri zahtevani zvišani odmeri tožnik obseg revizijskega izpodbijanja prilagodi razmerju odgovornosti obeh udeležencev prometne nesreče. Na koncu revizije se ne strinja z razlogi pritožbenega sodišča glede odmere pravdnih stroškov.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi z omejenim obsegom in tudi razlogi izpodbijanja v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom proti prvostopenjski sodbi. Ker je tako, za njeno utemeljevanje ne zadostuje sklicevanje na pritožbene navedbe. Pritožbeno sodišče, ki pri preverjanju pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja sprejme dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, ni dolžno povzeti vseh odločilnih dejstev in se zato lahko le sklicuje na ugotovitve prvostopenjskega sodišča. Z revizijo pa ni mogoče uveljavljati zmotne in/ali popolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče torej ne more upoštevati tistih revidentovih trditev, ki dopolnjujejo, presegajo ali celo spreminjajo odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in ki so prestala preizkus na pritožbeni stopnji. V obravnavani zadevi gre za oznako o težkih poškodbah praktično cele leve strani telesa in močno okrnjenih zmogljivostih, za oznako o glavobolih itd. Take narave je tudi nakazana kritika izvedeniškega mnenja, pri čemer revizijsko sodišče dodaja, da sta sodišči upoštevali konkretne tožnikove omejitve.

V času prometne nesreče 60 let star tožnik je utrpel zlom gornjega dela leve golenice, zdrobljen zlom goleni nad skočnim sklepom, zlom leve lopatice, odrgnine na hrbtu in udarnino prsnega koša. Prestal je dva operativna posega, nosil mavec, hodil na fizioterapijo, uporabljal bergle in zdravljenje zaključil v juliju 1999. Hude stalne bolečine so trajale 14 dni, občasne kumulativno 1 teden, lahke stalne tri tedne, občasne kumulativno 2 tedna, prestajal bo tudi bodoče bolečine. Ob nesreči je utrpel hud primarni strah, sekundarni pa je trajal 6 tednov. Tožnikove življenjske aktivnosti so zmanjšane zaradi zmanjšane gibljivosti levega kolena, skočnega sklepa in leve rame ter zmanjšane grobe moči stegenskih in golenskih mišic. Manj je zmožen za hojo po stopnicah, strmem terenu, lestvah, za hitro in dolgo hojo, za dolgo stojo, ne more teči, oviran je pri počepanju, pri delu z levico nad nivojem ramen in pri dvigovanju bremen. Sam je v svoji izpovedi poudaril težave pri hoji in da ne dela več okoli hiše in na vrtu. Zaradi omejitev trpi duševne bolečine, pa tudi zaradi postoperativne kožne brazgotine na levi goleni. Podrobnejši obseg vseh oblik nepremoženjske škode je razviden iz razlogov prvostopenjske sodbe na tretji in četrti strani.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo vse kriterije za odmero pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR; v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika). Škoda je konkretizirana in individualizirana, upoštevane so tudi v pritožbi poudarjene okoliščine, torej tožnikova starost in trajanje bodočih bolečin, odškodnina za tožnikovo škodo pa je ustrezno umeščena v siceršnjo prisojo odškodnin v primerljivih zadevah. Umestitev je revizijsko sodišče primerjalo s prisojo v odškodninskih zadevah, ki so zbrane v računalniški evidenci in tudi v pisni obliki v knjigi Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba, Ljubljana, 2001. Pritožbeno sodišče je torej materialnopravno pravilno odločilo.

Revizijsko sodišče se ni ukvarjalo z revizijsko grajo odmere pravdnih stroškov, ker sklep o stroških ni sklep, s katerim bi bil postopek končan v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP in zato ne more biti predmet revizijskega preizkusa.

Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo in s tem tudi njegove priglašene revizijske stroške.