Jedro

Kljub temu, da je sodišče pojasnilo, da je treba iz razloga, ker tožniki živijo v tujini, imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in koga se lahko imenuje za pooblaščenca za sprejem pisanj, tožniki navedenega niso storili. Sodišču tudi niso predložili slovenskega prevoda tožbe. Prav tako tožniki niso navedli, zakaj tožijo ter kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. A. A. (v nadaljevanju zapustnik) je na tem sodišču vložil tožbo v upravnem sporu zaradi verifikacije deviznih vlog. Zapustnik je dne ... 7. 2018 umrl, zato je sodišče po prejemu listin dne 2. 11. 2022, posredovanih s strani Ministrstva za pravosodje, in sicer kopije dopisa Veleposlaništva Republike Slovenije v Sarajevu št. KSA-1321/20 z dne 18. 10. 2022, kopije note Ministrstva za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine z dne 14. 10. 2022 in sklepa o dedovanju, dne 11. 11. 2022 postopek nadaljevalo z dediči po zapustniku kot tožniki.

2. Sodišče je moralo tožbo kot nepopolno zavreči. 3. Po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba v tožbi navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi izpodbijani akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. Če je tožba pomanjkljiva, sodišče stranko pozove na odpravo pomanjkljivosti oziroma dopolnitev tožbe v določenem roku, sicer bo tožbo zavrglo.

4. Na podlagi prvega odstavka 104. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka tožbo vložiti v slovenskem jeziku. V skladu s prvim odstavkom 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ob vložitvi tožbe ne stori, sodišče na njene stroške imenuje začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, po katerem ji naloži, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Stranko je treba v vsakem od obeh primerov opozoriti, da bo v nasprotnem primeru tožbo zavrglo.

5. Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je ta bistveno pomanjkljiva. Zato je tožnike pozvalo na odpravo pomanjkljivosti tožbe in jim s sklepom I U 764/2018-23 z dne 11. 11. 2022 naložilo, da imenujejo svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in tožbo dopolnijo tako, da navedejo zakaj tožijo, ter predlagajo, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. Hkrati jih je pozvalo, da predložijo slovenski prevod tožbe. Tožniki so bili izrecno opozorjeni na posledico (zavrženje tožbe), če v postavljenem roku ne bodo ravnali tako, kot jim je naložilo sodišče. 6. V roku za odpravo pomanjkljivosti je sodišče 25. 11. 2022 prejelo elektronsko sporočilo tožeče stranke B. B., ki je predlagala, da se za pooblaščenko imenuje C. C. Sodišče ji je v zvezi z navedenim pojasnilo, da zaposlenih pri Upravnem sodišču Republike Slovenije ni mogoče pooblastiti za kakršnokoli zastopanje ali sprejemanje pisanj v upravnem sporu, ampak je treba za pooblaščenca za sprejemanje pisanj imenovati drugo osebo. Dne 13. 12. 2022 je sodišče s strani tožeče stranke B. B. prejelo še en dopis, v katerem je sporočila, da kot izvršiteljica oporoke v imenu vseh dedičev sporoča, da so tožniki švedski državljani in niso dolžni imeti pooblaščenca. Pravica tožnikov je, da se zastopajo sami, ker predmetna zadeva ne terja izrednih pravnih sredstev, ki bi jih lahko zagotovil samo pravnik ali nekdo z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

7. Sodišče ugotavlja, da so se tožniki na poziv sodišča odzvali v roku, vendar pri tem niso odpravili pomanjkljivosti, tako kot jim je naložilo sodišče. Kljub temu, da je sodišče pojasnilo, da je treba iz razloga, ker tožniki živijo v tujini, imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in koga se lahko imenuje za pooblaščenca za sprejem pisanj, tožniki navedenega niso storili. Sodišču tudi niso predložili slovenskega prevoda tožbe. Prav tako tožniki niso navedli, zakaj tožijo ter kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. 8. Glede na to, da tožniki do izteka postavljenega roka niti kasneje, do izdaje tega sklepa, niso ravnali v skladu s pozivom sodišča, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP oziroma četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 oziroma drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

9. Sodišče je na podlagi 3. točke 46. člena ZUS-1 odločilo po predsednici senata.