Jedro

Dejstvo rehabilitacije stečajnega dolžnika za kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, kar dejansko pomeni izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče v stečajnem postopku ne more in ne sme ugotavljati drugače, kot izključno na podlagi podatkov iz kazenske evidence. Predvsem pa stečajno sodišče ni pristojno za presojanje in odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker tega vprašanja ni mogoče rešiti v stečajnem postopku, tudi ne more biti pravno upoštevna pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo pred izdajo zavrnitvenega sklepa dolžnici dati možnost, da se izreče o nameravani odločitvi ter sanira morebitne nepravilne vpise v kazenski evidenci.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila dve pritožbi, obe iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbi je odgovoril upravitelj, ki je navedbam v pritožbi nasprotoval. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je dolžnica po dveh pooblaščencih vložila dve pritožbi, ki sta vsebinsko enaki, v obeh pa graja odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z njenim predlogom za odpust obveznosti. Višje sodišče bo na obe pritožbi odgovarjalo skupaj, pri čemer se v nadaljevanju omejuje le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

6. Pred odločitvijo o odpustu obveznosti mora sodišče na podlagi četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP preveriti, ali pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Gre za oviro, ki obstaja, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja še ni izbrisana iz kazenske evidence, ali če se do poteka preizkusnega obdobja še ne izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.

7. Sodišče prve stopnje je predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti zavrnilo po tem, ko je ugotovilo, da iz kazenske evidence izhaja, da je bila dolžnica s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. IV Kp 000/13 z dne 7.6.2017, ki je postala pravnomočna 19.6.2017, obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje, in sicer za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (209/I, členu KZ-1). Dolžnica je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storila pred vložitvijo predloga za odpust obveznosti, izvrševanje kazni – zapor v delo, pa ji je bila izrečena med preizkusnim obdobjem. Na podlagi kazenske evidence je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila dolžnici izrečena zaporna kazen 8 mesecev z izvrševanjem zapora v delo, in sicer je bil datum izvršitve 6.11.2019, zato bodo zakonski pogoji za izbris obsodbe v skladu z 3. točko četrtega odstavka 82. člena KZ-1 lahko izpolnjeni najhitreje 6.11. 2022, pri čemer je zadnji dan 5-letnega preizkusnega obdobja potekel 25.9.2022. 8. Pritožnica zgoraj navedene (za odločitev bistvene) ugotovitve sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da sodišču ni znano pravilno dejansko stanje, saj je po obsodilni kazenski sodbi izposlovala nadomestitev 8-mesečne zaporne kazni z družbeno koristnim delom v obsegu 480 ur. To delo je dolžnica opravila, vendar ji zdravstvene težave in omejitve niso omogočile, da bi bil izbris iz kazenske evidence izveden že prej. Dolžnica podrobneje opisuje svoje zdravstvene težave, zaradi katerih družbeno koristnega dela ni uspela oddelati do konca avgusta 2019, ga je pa v septembru 2019. Šteje, da je datum izvršitve v kazenski evidenci nepravilen, vendar ji do poteka roka za pritožbo ni uspelo razčistiti dejanskega stanja glede datuma zaključka del. Čeprav priznava, da sodišče o načinu izvršitve in okoliščinah glede vpisa datuma izvršitve kazni ne more biti seznanjeno, meni, da bi ji morala biti dana možnost, da sanira nepravilne vpise v kazenski evidenci, sodišče pa bi moralo opraviti poizvedbe glede opravljanja družbeno koristnega dela po kazenski sodbi. V pritožbi, vloženi po drugem pooblaščencu, kot datum, ko bi morala biti kazenska sodba izbrisana iz kazenske evidence, navaja 8.6.2022, sodišču prve stopnje pa (med drugim) očita zmotno uporabo materialnega prava.

9. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Z osebnimi okoliščinami, ki jih dolžnica v pritožbi podrobneje opisuje, pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, ni mogoče izpodbiti. Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi. To velja ne glede na zdravstvene težave, ki naj bi dolžnici onemogočale, da bi razčistila zatrjevano nepravilno dejansko stanje glede datuma, ki je vpisano v kazenski evidenci. Dejstvo rehabilitacije stečajnega dolžnika za kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, kar dejansko pomeni izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče v stečajnem postopku ne more in ne sme ugotavljati drugače, kot izključno na podlagi podatkov iz kazenske evidence. Predvsem pa stečajno sodišče ni pristojno za presojanje in odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker tega vprašanja ni mogoče rešiti v stečajnem postopku, tudi ne more biti pravno upoštevna pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo pred izdajo zavrnitvenega sklepa dolžnici dati možnost, da se izreče o nameravani odločitvi ter sanira morebitne nepravilne vpise v kazenski evidenci.

10. Višje sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere mora višje sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.