Jedro

V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemljišča se v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ pa v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla.

Pri prodaji nepremičnine na javni dražbi je pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ (ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji) ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ. Promet oziroma pridobitev lastninske pravice v teh primerih usmerja izvršilno sodišče.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ribnica št. 330-989/2015-28 z dne 12. 9. 2016 in 2. točka izreka odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-206/2016/3 z dne 17. 11. 2016 se odpravita in se zadeva vrne organu prve stopnje, Upravni enoti Ribnica, v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ribnica (v nadaljevanju organ prve stopnje) je s prvostopenjsko odločbo odobrila prenos kmetijskih zemljišč parc. št. 1431/2, 1424/8, 1424/9, vse k. o. ..., do celote, od podjetja A., d. o. o., in tožnika, na kupca A.A. (1. točka izreka) ter sklenila, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka). V obrazložitvi organ prve stopnje pojasnjuje, da je odločitev sprejel v ponovnem postopku na podlagi odločbe o pritožbi tožnika zoper prejšnjo odločbo z dne 27. 5. 2015. Pritožbi je namreč Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo z dne 31. 5. 2016 kot utemeljeni ugodilo ob upoštevanju sodbe Upravnega sodišča I U 1814/2015-10 z dne 19. 4. 2016. Organ prve stopnje nato navaja, da je A.A. dne 4. 5. 2015 vložil vlogo za odobritev nakupa zemljišč parc. štev. *140, 1431/2, 1424/1, vse k. o. ..., ki jih je pridobil na javni dražbi pri Okrajnem sodišču v Kočevju, dne 4. 5. 2015, od podjetja A., d. o. o. in tožnika A.A. je k vlogi za odobritev nakupa zemljišč priložil zapisnik Okrajnega sodišča v Kočevju o naroku za 2. dražbo za prodajo nepremičnin v izvršilni zadevi št. In 32/2014 z dne 4. 5. 2015, v katerem je sklep sodišča, da je A.A. ponudil najvišjo ceno za nakup zemljišč parc. štev. *140, 1431/2, 1424/1. Iz potrdila o namenski rabi zemljišča Občine Ribnica št. 350-1-173/2015 z dne 12. 5. 2015, ki ga je organ prve stopnje pridobil po uradni dolžnosti, je bilo razvidno, da je zemljišče parc. štev. *140 po osnovni namenski rabi opredeljeno kot stavbno zemljišče, zemljišči parc. št. 1431/2 in 1424/1 pa kot kmetijski zemljišči. Ob vpogledu v uradne evidence pa je ugotovil, da parc. št. *140 in 1424/1 več ne obstajata: iz zgodovinskega izpisa za parc. št. *140 je razvidno, da je bila izbrisana in da so namesto nje nastale parc. št. 2517, 2526, 2516, 2521, 2522, 2520, 2523, 2646, 2514, 2519, 2525, 2527, 2524, 2518, 2528, in 2515. Za parc. št. 1424/1 je iz zgodovinskega izpisa razvidno, da je bila izbrisana in da sta namesto nje nastali parc. št. 1424/9 in 1424/8. Glede na te ugotovitve je bilo vlagatelju A.A. predlagano, da pri Okrajnem sodišču v Kočevju vloži zahtevo za popravo oziroma spremembo zapisnika z dne 4. 5. 2015 o naroku za 2. dražbo za prodajo nepremičnin v izvršilni zadevi. A.A. je nato predložil sklep Okrajnega sodišča v Kočevju št. In 3212014-63 z dne 25. 5. 2015 o popravi zapisnika z dne 4. 5. 2015 o naroku za 2. dražbo. Iz tega izhaja, da je A.A. ponudil najvišjo ceno za nakup zemljišč parc. štev. 1424/1, iz katere sta tekom postopka prodaje nepremičnin nastali parc. št. 1424/9 in 1424/8, ter parc. štev. 1431/2 in parc. št. *140, iz katere so nastale parc. št. 2517, 2526, 2516, 2521,2522, 2520, 2523, 2646, 2514, 2519, 2525, 2527, 2524, 2518, 2528 in 2515, vse k. o. ... Organ prve stopnje v svoji odločbi v nadaljevanju odgovarja na tožnikove navedbe oziroma ugovore, podane v postopku, in ob sklicevanju na določbe 25. člena ZKZ ugotavlja, da kmetija tožnika ni zaščitena kmetija, da je postopek tekel po določbah ZIZ ter da komasacija nikoli ni bila uvedena, torej da so zakonski pogoji za odobritev nakupa navedenih zemljišč, pridobljenih na javni dražbi, izpolnjeni.

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju organ druge stopnje) je z drugostopenjsko odločbo kot neutemeljeno v celoti zavrnilo pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo (1. točka izreka) in posledično njegovo zahtevo za vračilo stroškov postopka (2. točka izreka).

3. Tožnik vlaga tožbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi najprej pojasnjuje dosedanji potek postopka. Nato navaja, da organ prve stopnje svoje odločitve ni z ničemer utemeljil, in sicer zakaj so podani zakonsko predpisani razlogi, da se odobri prenos zemljišč na kupca, zaradi česar prvostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti. S tem je podana kršitev na podlagi 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ugovarja, da je prišlo do več bistvenih kršitev izvršilnega postopka, katere natančneje pojasnjuje. Razlaga, zakaj je po njegovem mnenju prišlo do kršitev pravil vročanja v postopku javne dražbe. Po opravljeni 2. javni dražbi je prejel popravni sklep z dne 25. 5. 2015, s katerim je bil po uradni dolžnosti popravljen sklep v zapisniku o naroku za 2. javno dražbo, pri čemer pa mu ta zapisnik predhodno ni bil vročen, ampak mu je bil vročen šele kasneje. Trdi tudi, da je prišlo do kršitev pravil pridobitve izjave o povezanih osebah v postopku javne dražbe. Izvršilno sodišče ni ravnalo v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Opozarja, da je prišlo do parcelacije nepremičnin, kar je po njegovem mnenju pravno relevantno za predmetni postopek. Sklep izvršilnega sodišča z dne 25. 5. 2015 o popravi zapisnika o naroku za 2. javno dražbo je bil izdan v nasprotju z določili 122. člena in tretjim odstavkom 329. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Prodajale so se nepremičnine, ki ne obstajajo. Tožnik navaja razloge, zaradi katerih meni, da je bila že sama javna dražba nezakonita. Meni tudi, da so bila kršena pravila postopka po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Vlagatelj A.A. je v upravnem postopku vložil vlogo za odobritev pravnega posla v zvezi z nepremičninami, ki ne obstajajo, na podlagi zapisnika o naroku za drugo javno dražbo z dne 4. 5. 2015, ki je bila izvedena nezakonito. Dodaja, da iz prvostopenjske odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je promet nepremičnin potekal po postopku in na način, določen z ZKZ. Tožnik sodišču primarno predlaga, naj odpravi prvo- in drugostopenjsko odločbo ter odloči, da se zavrne zahteva predlagatelja A.A. v zadevi odobritve prenosa nepremičnin. Podredno predlaga, naj sodišče odpravi navedeni odločbi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. V obeh primerih zahteva povračilo priglašenih stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka je sodišču poslala upravni spis in odgovor na tožbo, v katerem prereka kot neutemeljene vse tožbene navedbe. Poudarja, da prodaja nepremičnin ni potekala po določbah ZKZ, ampak po določbah ZIZ. Upravni organ v tovrstnih primerih ugotavlja le, ali so v zvezi s prometom izpolnjeni pogoji, določeni v zvezi s prometom z zaščiteno kmetijo, kot izhaja tudi iz sodne prakse. Predkupne upravičence v postopku javne dražbe ugotavlja izvršilno sodišče in v njegovo odločitev upravni organ ne more posegati. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

5. Sodišče je poslalo tožbo v odgovor tudi vlagatelju vloge za pridobitev odobritve pravnega posla oziroma kupcu v izvršilnem postopku A.A. kot prizadeti stranki, ki pa na tožbo ni odgovoril. 6. Tožba je utemeljena.

7. V predmetni zadevi je sporna odločitev o odobritvi prenosa kmetijskih zemljišč s parc. št. 1431/2, 1424/8 in 1424/9, vse k.o. ..., katerih lastnik je tožnik, po končani javni dražbi, na podlagi vloge za odobritev pravnega posla, ki jo je podal ponudnik oziroma kupec nepremičnin A.A., ki je na javni dražbi (kot edini kupec) ponudil najvišjo ceno. Tožnik, ki se s tako odločitvijo ne strinja, je v izvršilnem postopku udeležen kot eden od dolžnikov.

8. ZKZ v 25. členu določa, da mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla (prvi odstavek). Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno; če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne (drugi odstavek).

9. Po preučitvi zadeve je sodišče presodilo, da materialne zakonitosti izpodbijane prvostopenjske odločbe ne more preizkusiti. Po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če se odločbe ne da preizkusiti. Na bistvene kršitve pravil postopka (in pravilno uporabo materialnega prava) pa sodišče v upravnem sporu pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 20. člena in prvi odstavek 40. člena ZUS-1).

10. V izreku izpodbijane prvostopenjske odločbe je (namreč) odločeno, da se odobri prenos kmetijskih zemljišč parc. št. 1431/2, 1424/8, 1424/9, vse k. o. ..., do celote, od družbe A., d. o. o. in tožnika, na kupca. Prvi odstavek 22. člena ZKZ (pa) določa, da poda vlogo za odobritev pravnega posla fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine. Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti v primeru iz 25. člena ZKZ, torej če vlogo za odobritev poda ponudnik, ki je na javni dražbi ponudil najvišjo ceno, da se odobri pravni posel v smislu pravnega razmerja med njim in lastnikom nepremičnine. Vendar pa iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je lastnik predmetnih nepremičnin (le) tožnik, do celote (kar je prvostopenjski organ ugotovil z vpogledom v zemljiškoknjižne izpiske, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti). Iz obrazložitve odločbe tudi ne izhaja, da bi bila družba A. stranka v postopku in ne, da bi ji bila odločba vročena. Po navedenem pa se (tudi) na družbo A. (kot da bi bila lastnica nepremičnin) nanaša izrek odločbe. Sodišče tako ugotavlja, da obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe, ki v obrazložitvi odločbe tudi ni pojasnjeno. Glede na to odločbe ni mogoče preizkusiti.

11. Nadalje sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ odločil (v izreku) o odobritvi prenosa kmetijskih zemljišč s parc. št. 1431/2, 1424/8 in 1424/9, vse k.o. ... Iz obrazložitve odločbe in spisne dokumentacije pa je razvidno, da je pri tem izhajal iz vloge A.A. oziroma priloženega Zapisnika o naroku za 2. dražbo za prodajo nepremičnin v izvršilni zadevi In 32/2014 z dne 4. 5. 2015, s sklepom o najvišji ponudbi, ki se je nanašal na nepremičnine parc. št. *140, 1431/2 in 1424/1, in ki je bil kasneje popravljen s sklepom In 32/2014-63 z dne 25. 5. 2015 tako, da se sklep o najvišji ponudbi nanaša na parc. št. 1424/9 in 1424/8 (ki sta nastali iz parc. št. 1424/1), parc. št. 1431/2 ter parc. št. 2517, 2526, 2516, 2521,2522, 2520, 2523, 2646, 2514, 2519, 2525, 2527, 2524, 2518, 2528 in 2515 (ki so nastale iz parc. št. *140). Kar ob tem, da organ jasno ne obrazloži, zakaj je odločil le o treh parcelah (v obrazložitvi sicer ugotavlja, da so nekatera zemljišča po osnovni namenski rabi stavbna zemljišča ter tudi, da je iz zgodovinskih izpiskov razvidno, da so bile nekatere parcele brisane ter so namesto njih nastale nove), predstavlja nadaljnje nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe ter nadaljnjo kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Lahko bi sicer šlo za to, da je organ odločil le o kmetijskih zemljiščih, vendar takega razloga v obrazložitvi odločbe ni navedel; ne glede na to pa bi tudi v takem primeru moral odločiti o zahtevi za odobritev, ki se je očitno - glede na priložen zapisnik z dne 4. 5. 2015 - nanašala na vsa zemljišča, ki so bila predmet prodaje na javni dražbi, v celoti (če bi je v delu ne reševal meritorno, pa bi moral odločiti formalno).

12. Ne glede na to, da izpodbijane prvostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti glede njene materialne zakonitosti, pa se sodišče v nadaljevanju zaradi ponovnega postopka na splošni ravni opredeljuje do nekaterih tožbenih navedb (v zvezi z zatrjevanim nepravilnim ugotavljanjem pogojev po ZKZ za odobritev prenosa na javni dražbi kupljenih nepremičnin, zatrjevanimi kršitvami na javni dražbi ter kršitvijo pravil postopka pri izdaji sklepa o popravi pomote In 32/2014-63 z dne 25. 5. 2015).

13. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZKZ upravna enota odobritev zavrne, če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona. Ta določa, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri: - če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena (to je 18. člena, ki določa primere, ko se zaščitena kmetija iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev v prometu izjemoma sme deliti); - če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom; - če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona. O obsegu presoje teh pogojev s strani upravnega organa v postopku, vodenem na podlagi 25. člena ZKZ, je že zavzelo stališče Vrhovno sodišče RS, npr. sklep X Ips 119/2014 z dne 10. 9. 2014 (zlasti 10. točka obrazložitve); iz njega izhaja, da se v postopku odobritve pravnega posla prodaje zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča; konkretno pri prometu zaščitene kmetije to pomeni, da se odobritev zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZKZ in če gre za delitev s komasacijo urejenega zemljišča (ta pogoj je bil sicer črtan z ZKZ-E, ki je začel veljati 26. 4. 2016). V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (druga alineja tretjega odstavka 19. člena ZKZ) in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ (tretja alineja tretjega odstavka 19. člena ZKZ) pa je stališče že tudi zavzelo Upravno sodišče v sodbi I U 386/2009 z dne 23. 2. 2010; iz tega izhaja, da v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla. Ter dalje, da je pri prodaji nepremičnine na javni dražbi pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ (ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji) ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ. In dalje, da promet oziroma pridobitev lastninske pravice v teh primerih usmerja izvršilno sodišče, kar ni v nasprotju z drugim odstavkom 17. člena ZKZ, ki določa, da promet s kmetijskimi zemljišči teče po postopku in na način, določen s tem zakonom, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč z drugim zakonom drugače določeno. Po navedenem stališču tako kontrolna funkcija prometa s kmetijskimi zemljišči s tem ni opuščena, le izvaja jo v tem primeru sodišče. 14. Kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče na javni dražbi za prodajo nepremičnine, v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem na podlagi 25. člena ZKZ, ni mogoče uveljavljati. Iz določb ZIZ izhaja, da v primeru, če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku, zoper katerega ni pritožbe (sedmi in šesti odstavek 189. člena); po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine pa izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini (prvi odstavek 192. člena). Nepravilnosti pri dražbi pa se po izrecni določbi šestega odstavka 189. člena ZIZ uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

15. Podlaga za odločanje upravnega organa po 25. členu ZKZ je sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Enako velja za popravljeni sklep (če je bil izdan sklep o popravi sklepa o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno - 332. člen ZPP v zvezi s 328. členom tega zakona), če je postal sklep o popravi pravnomočen.

16. Glede na ugotovljene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP je sodišče tožbi zoper prvostopenjsko odločbo ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo na podlagi tretjega odstavka tega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je organ v ponovnem postopku vezan na v tej sodbi izražena stališča sodišča, ki se tičejo postopka. Tožnik je sicer predlagal, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, vendar je sodišče presodilo, da za to niso izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1. Tudi predlogu tožnika, naj opravi glavno obravnavo, sodišče ni sledilo. Za odločitev, kot jo je sprejelo, namreč dokazov ni bilo potrebno ne ponavljati ne dopolnjevati (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17. Tožnik je v tožbi predlagal, naj sodišče odpravi tudi drugostopenjsko odločbo. Kadar oziroma kolikor gre v drugostopenjski odločbi za odločitev o pritožbi, da se ta zavrne, sodišče v svoji praksi za tako odločbo oziroma v tem delu ugotovi, da ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu ter za odločbo oziroma v tem delu ne šteje, da je izpodbijana. Tako se opredeljuje tudi v obravnavanem primeru. Vendar pa je v tem primeru organ druge stopnje odločil tudi o pritožbenih stroških; v 2. točki izreka svoje odločbe je namreč zavrnil zahtevo tožnika za vračilo stroškov pritožbenega postopka. Ker upoštevaje doslej navedeno zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ni bila pravilna, je posledično glede na drugi odstavek 118. člena ZUP (po katerem v primeru, če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, nastalih med postopkom v zvezi z njim) s tem odpadla podlaga za odločitev o pritožbenih stroških. Zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo tudi 2. točko izreka drugostopenjske odločbe ter zadevo v tem delu prav tako vrača prvostopenjskemu organu, da bo o navedenih pritožbenih stroških odločil po določbah ZUP kot o nadaljnjih stroških postopka.

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji in tožnika je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) ter 22 % DDV (pooblaščenka tožnika je zavezanka za DDV), ki znaša 62,70 EUR, skupaj torej 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).