Jedro

Najbolj natančna označba okoliščin iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP je standard za najboljši možni približek popolni označbi okoliščin.

Alternativno predpisana aktivni in pasivni način izvršitve domnevno storjenega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika še ne pomeni, da se načina pojmovno izključujeta.

Končno, v popravljeni obtožnici je pravna podlaga za odgovornost pravne osebe ustrezno navedena, pri čemer je posebej opozoriti na besedilo prvega odstavka 42. člena KZ-1 in na uvodno besedilo 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, po kateri je lahko storilec kaznivega dejanja le fizična oseba.

Izrek

Pritožbi okrajne državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 22. 12. 2020 po drugem odstavku 270. člena in tretjem odstavku 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožnico Kt/14690/2020 z dne 4. 11. 2020, popravljeno dne 17. 11. 2020. To je bilo storjeno s sklepom I K 59269/2020. 2. Zoper sklep se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Čeprav se sodišče druge stopnje ne strinja s pritožnico, ko v delu pritožbene obrazložitve pravi, da je tretji odstavek 76. člena ZKP mogoče uporabiti le v primeru formalno pomanjkljivih vlog (prim. Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 605), ji po drugi strani pritrjuje v oceni, da je popravljena obtožnica vsebovala vse, kar je treba, da bi se jo dalo obravnavati. Najbolj natančna označba okoliščin iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP je namreč standard za najboljši možni približek popolni označbi okoliščin, ki mu je pritožnica, kljub manjkajočim številkam in črkam iz računa obdolžene pravne osebe v celoti zadostila. Po smislu enako velja za dejanski opis kaznivega dejanja ter za pravno označbo kaznivega dejanja, za katerega bi naj bila obdolžena pravna oseba odgovorna.

5. Alternativno predpisana aktivni in pasivni način izvršitve domnevno storjenega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) še ne pomeni, da se načina pojmovno izključujeta, kot to izhaja iz razlogov napadenega sklepa ter da v posledici ne moreta biti hkrati podana. Še zlasti po dejstvenem opisu v popravljeni obtožnici, ko vsebina obdolženčeve pasivne izvršitve v ničemer ne nasprotuje vsebini aktivne izvršitve, temveč ju razumljivo poveže v enotno ravnanje, po katerem je bil A. A. preslepljen. Vse drugo ali bolje več od tega je po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi predmet materialnega preizkusa po 277. členu ZKP in stvarne pristojnosti senata iz šestega odstavka 25. člena ZKP, ki šele sledi formalnemu preizkusa predsednika senata po drugem odstavku 270. člena ZKP. Končno, v popravljeni obtožnici je pravna podlaga za odgovornost pravne osebe ustrezno navedena, pri čemer je posebej opozoriti na besedilo prvega odstavka 42. člena KZ-1 in na uvodno besedilo 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, po kateri je lahko storilec kaznivega dejanja le fizična oseba (Gl. Bele I, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, stran 12).

6. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje o pritožbi okrajne državne tožilke odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).