21. 10. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Jožefe Turk, Medvode, ki jo zastopa Lucija Šikovec Ušaj, odvetnica v Ljubljani, na seji 21. oktobra 2010

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 79/2010 z dne 18. 3. 2010 se ne sprejme.

3.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 1666/2009 z dne 20. 5. 2009 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 3964/2004-IV z dne 5. 2. 2009 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišči prve in druge stopnje sta z izpodbijanima sodbama zavrnili zahtevek pritožnice, vložen proti nekdanjemu zakoncu, za določitev preživnine, ker naj bi njena lastna sredstva zadoščala za njeno preživljanje. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnice, ker po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena.

2.Pritožnica zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča in sodbi prve in druge stopnje vlaga ustavno pritožbo. Navaja, da so ji sodišča kršila pravice iz 2., 23., 25. in 53. člena Ustave. Pritožnica meni, da revizija ne bi smela biti zavržena, ker je v času vložitve tožbe veljal zakon, ki je določal, da se lahko vloži revizija v postopkih, v katerih se prvič določa preživnina. Dejstvo, da se strankam med postopkom odvzame pravno sredstvo, naj bi pomenilo grobo kršitev pravice do pravnega sredstva.

3.Skupaj z ustavno pritožbo pritožnica (pobudnica) vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D). Določba, da se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZPP-D, nadaljujejo po njegovih določbah, naj bi pomenila retroaktivno urejanje razmerij oziroma krčenje pravic strank. Pobudnica opozarja, da krčenje pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva pomeni vračanje reševanja sporov "na ulice in trge". Meni, da je spreminjanje pravil postopka med postopkom poseg, ki pomeni, da je stranka odvisna od trenutne volje zakonodajalca in da ne more vnaprej vedeti, na kateri stopnji bo postopek zaključen. Po prepričanju pritožnice je izpodbijana ureditev motivirana s sodnimi zaostanki in z obsegom dela na sodiščih. Pritožnica še navaja, da vsako pravilo, ki se spreminja za nazaj, pomeni kršitev načela pravne države, da se sodi po zakonu in da morajo stranke vedeti po katerem zakonu se sodi. Meni, da je izpodbijana določba v neskladju z 2., 23. in 25. členom Ustave ter s 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).

B. – I.

4.Pobudnica je navedla, da izpodbija 130. člen ZPP-D. Iz vsebine pobude izhaja, da izpodbija le prvi odstavek tega člena (poleg tega le zanj izkazuje pravni interes), zato je Ustavno sodišče opravilo preizkus le v tem obsegu.

5.Ustavno sodišče je na vsebinsko enake argumente, kot jih vsebuje pobuda, že odgovorilo v sklepu št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002 (Uradni list RS, št. 83/02, in OdlUS XI, 166), na katerega se je sklicevalo tudi v sklepu št. U-I-273/09, Up-1313/09 z dne 20. 5. 2010. V sklepu št. U-I-21/02 je Ustavno sodišče zapisalo, da pravica do revizije ne nastane z vložitvijo tožbe, ampak šele po pravnomočnosti drugostopenjske odločbe, zato s spremembo zakona, ki med postopkom postroži pogoje za revizijo, ne more biti odvzeta in pri takem zakonu torej ne gre za nedopusten poseg v pridobljeno pravico (155. člen Ustave). Poudarilo je, da ne gre za retroaktiven poseg v pridobljene pravice strank, če nova procesna pravila začnejo veljati takoj tudi za tekoče sodne postopke, saj ni ustavne zahteve, da bi se sodni postopek moral končati po procesnih pravilih, po katerih se je začel. Z vidika varstva načela zaupanja v pravo in človekove pravice do izjave bi bilo nedopustno le to, da bi uporaba novega zakona za tekoče sodne postopke povzročila negativne posledice stranki, ki je procesna dejanja upravičeno opravljala tako, da se je zanesla na ureditev, veljavno v času opravljanja teh dejanj, in ni mogla pričakovati, da se bo zakonska ureditev postopka v vmesnem času spremenila.

6.Enaki argumenti kot v navedenih odločitvah Ustavnega sodišča veljajo tudi za izpodbijani prvi odstavek 130. člena ZPP-D in to tudi v delu, v katerem se nanaša na tožbe za prvo določitev preživnine, vložene pred njegovo uveljavitvijo, glede katerih je prej veljavni Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZPP) vedno dovoljeval revizijo (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). Ni namreč mogoče sprejeti stališča, da je sama vložitev preživninske tožbe po ZPP ustavno varovan način opravljanja procesnih dejanj stranke, ki se upravičeno zanaša na ureditev, veljavno v času opravljanja teh dejanj.

7.Ne glede na to na katere določbe Ustave in EKČP se sklicuje, ni pobudnica ponudila nobenih vsebinsko novih argumentov, na katere ni Ustavno sodišče odgovorilo že v sklepih št. U-I-21/02 in št. U-I-273/09, Up-1313/09. Glede na navedeno, je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

B. – II.

8.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (2. točka izreka).

9.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker je prepozna (3. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ernest Petrič, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik