Jedro

Pri izvajanju disciplinskega postopka in izrekanju disciplinskih ukrepov zoper člane ne gre za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom, zato izpodbijana akta nimata značaja upravnih aktov po 1. odstavku 3. člena ZUS in je potrebno v takem primeru tožbo zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1301/2000-14 z dne 20.12.2000.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00 - nadalje: ZUS) zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval, da se odpravita sklep tožene stranke z dne 8.6.1998 in odločba z dne 30.4.1998 ter da se ustavi disciplinski postopek, uveden z odločbo z dne 21.11.1997, s stroškovno posledico.

Tožena stranka je z odločbo z dne 21.11.1997 uvedla disciplinski postopek zoper tožečo stranko zaradi kršitve 1. poglavja Športnega pravilnika, ker dirke 18. in 19.10.1997 ni izvedlo tako, da bi bila vpisana v koledar ..., niti v mednarodni koledar. Z odločbo z dne 30.4.1998, je izrekla disciplinski ukrep AMD B., in sicer denarno kazen v znesku 150.000,00 SIT. Zoper to odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki je bila zavrnjena s sklepom tožene stranke z dne 8.6.1998. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je prvostopno sodišče navedlo, da je o zadevi že odločalo s sklepom št. U 958/98-8 z dne 3.3.1999, s katerim se je izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da se po pravnomočnosti zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Na pritožbo tožnika je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom I Up 318/99-2 z dne 25.5.2000 izpodbijani sklep prvostopnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v ponovno odločanje.

Po presoji prvostopnega sodišča izpodbijana odločba in sklep tožene stranke nista dokončna posamična akta v smislu 1. člena ZUS, saj iz upravnih spisov ne izhaja, da bi bila tožena stranka nosilka javnih pooblastil in bi v smislu izvrševanja javnih pooblastil izrekala sankcije svojim članom zaradi ugotovljenih kršitev. Izpodbijana odločba in sklep pa prav tako nista posamična akta oziroma dejanje v smislu 3. odstavka 1. člena ZUS, saj se z njima ne posega v ustavne pravice posameznika, česar tožnik niti ne zatrjuje.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh treh razlogov po 1. odstavku 72. člena ZUS in v njej navaja, da je sodišče napačno štelo odločitve tožene stranke za odločbe, ki jih ni mogoče izpodbijati pred upravnim sodiščem. Tožena stranka je v smislu obstoječega pravnega reda nosilec javnih pooblastil. Prvostopno sodišče bi moralo o stvari meritorno odločati, v kolikor pa bi štelo, da ni pristojno za odločanje o stvari, bi moralo izdati sklep, s katerim bi se izreklo za nepristojno ter zadevo odstopiti pristojnemu organu.

Pritožba ni utemeljena.

... izvršuje javna pooblastila, določena v 5. členu Zakona o položaju in pooblastilih ... (Uradni list SFRJ, št. 22/78 in 9/86), ki se na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. I/91-I in 45/94) smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije. Poleg nalog, določenih z javnim pooblastilom, pa ... kot zveza društev, izvršuje tudi naloge, ki so ji jih poverili njeni člani. Med slednje sodi tudi izvajanje disciplinskega postopka in izrekanje disciplinskih ukrepov zoper člane zaradi kršitev določb športnega pravilnika. Pri izvajanju disciplinskega postopka se ... ne ravna po pravilih upravnega postopka, temveč po interno sprejetih pravilnih športnega pravilnika. Ker pri izvajanju disciplinskega postopka in izrekanju disciplinskih ukrepov ne gre za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom, izpodbijana akta nimata značaja upravnih aktov po 1. odstavku 3. člena ZUS, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno je bila pravilna in zakonita tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tožbo zavrže. Tožeča stranka je s tožbo, naslovljeno na sodišče prve stopnje, v skladu z določbo 1. odstavka 28. člena ZUS, predlagala odpravo izpodbijanih aktov. Sodišče prve stopnje je zato tožbo v predhodnem preizkusu pravilno zavrglo (3. točka 1. odstavka 34. člena ZUS), saj za odstop le te ni podlage v določbah ZUS.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. in 68. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.