Jedro

V nepravdnem postopku se na podlagi 37. čl. ZNP uporabljajo določbe ZPP o eventualni maksimi (286. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP), vendar to enako velja le za navajanje novih dejstev in novih dokazov, ne velja pa za vloge udeležencev glede načina razdelitve premoženja. Takšen predlog lahko udeleženci postopka podajajo do konca nepravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i v delu, v kolikor je sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec predlagateljema plačati 3.871.384,20 SIT (16.155,00 EUR) vsakemu do 1/2, to je v 2. točki izreka in glede stroškov postopka, to je v 3. točki izreka in v tem obsegu zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V ostalem delu se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo parcele št. 390/6, 390/16, 390/17, 390/19, 390/20, 390/21, 390/22, 390/30, 390/1, 390/41, 390/40, 390/39, 390/5, vse vpisane v vl. št. 268 k.o. A., ki so v solasti predlagateljev vsakega do 1/4 ter nasprotnega udeleženca do 1/2. Te nepremičnine je sodišče razdelilo tako, da postaneta solastnika parc. št. 390/30 in 390/1 predlagatelja vsak do 1/2, izključni lastnik parcel 390/6, 390/16, 390/17, 390/19, 390/20, 390/21, 390/22, 390/41, 390/40, 390/39, 390/5 pa nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec je dolžan izplačati na račun večje vrednosti prejetih nepremičnin od njegovega solastniškega deleža razliko v vrednosti 3.871.384,20 SIT (16.155,00 EUR), vsakemu predlagatelju do 1/2 v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa. Glede stroškov je odločilo, da skupni stroški postopka znašajo 901.900,00 SIT (3.763,56 EUR) in jih nosijo udeleženci v sorazmerju s svojimi solastninskimi deleži, torej predlagatelja vsak do 1/4 in nasprotni udeleženec do 1/2. Stroške zastopanja pa nosi vsaka stranka svoje. Nasprotni udeleženec je tako dolžan predlagateljema povrniti nanju odpadli del skupnih stroškov v višini 450.950,00 SIT (1.881,78 EUR).

Zoper ta sklep se je pritožil nasprotni udeleženec po pooblaščenki in katera je predložila tudi osebno pritožbo nasprotnega udeleženca. Obe pritožbi pa bo pritožbeno sodišče obravnavalo skupaj in jih tudi tako povzelo. Nasprotni udeleženec se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. Trdi, da je napačno razlogovanje sodišča prve stopnje, da velja eventualna maksima v nepravdnem postopku tudi za predloge nasprotnega udeleženca. Sprememba predloga ne predstavlja novih dejstev in dokazov, kar velja le za dokazni postopek. Zato so zaključki sodišča prve stopnje napačni. Nepravdni postopek je specialni postopek, kjer gre za ureditev razmerja med udeleženci in tudi v nepravdnem postopku ne more biti tako stroga uporaba pravila eventualne maksime kot v pravdnem postopku. Nasprotni udeleženec tudi meni, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Na naroku z dne 9.11.2005 je nasprotni udeleženec predlagal pribavo lokacijske informacije pri občini za parcele, ki so predmet tega postopka, tako da se bo ugotovila njihova prava tržna vrednost. Sodišče je ta dokaz zavrnilo. Nato je nasprotni udeleženec lokacijsko informacijo predložil 20.1.2006, vendar je sodišče ni vzelo v obzir. Obenem pa je smatralo, da izvedensko mnenje, ki nima priloženih nobenih listin o lokaciji teh parcel, zadostuje za takšno odločitev. S tem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti. Sodišče je zadevo zaključilo 20.1.2006 in po enem letu je nasprotni udeleženec sprejel sklep. Izvedenec je 6.2.2006, torej po izdaji izpodbijanega sklepa poslal svoj odgovor na pripombe na izvedeniško mnenje. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo in preizkusilo ugovore na naroku in s tem ponovno kršilo načelo kontradiktornosti. Nasprotni udeleženec osporava izvedeniškemu mnenju izvedenca M.T. Izvedenec navaja kot vire informacije za določitev tržne vrednosti spornih zemljišč brez označbe virov. Nasprotni udeleženec tega mnenja ne more preveriti, saj izvedenec enostavno napiše, da je vrednost nepremičnin 90 EUR za kvadratni meter. Te tržne cene, ki jo je določil izvedenec v mnenju, se ne more uskladiti s tržnimi pogoji oz. pogoji, ki so na trgu. Ti so prikazani na dopisu občine z dne 27.1.2006 Občine, kjer je točno razvidno, po kakšni ceni bi bil kupec pripravljen plačati obe parceli. Izvedenec v tem mnenju ocenjuje sporne nepremičnine enako, ne glede na lokacijsko namembnost in uporabo teh zemljišč. Vrednost teh zemljišč, ki imajo drugačno namembnost od ostalih ocenjuje enako, čeprav se na nepremičninskem trgu v Sloveniji tržna moč in tržna višina cene razlikuje. Zaradi takšne ocene je prišlo do škode na strani nasprotnega udeleženca, celo do višine 80.000 EUR. Tudi nasprotni udeleženec v osebni pritožbi najprej opisuje potek samega postopka, nato kritizira mnenje izvedenca in podrobno obravnava to mnenje, predvsem pa se ne strinja s tem, da je vse nepremičnine izvedenec ocenil enako in tudi sam ocenjuje, da mu je zaradi takšnega mnenja nastala škoda.

Pritožba je utemeljena kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Pravilno opozarja pritožnik, da si sodišče prve stopnje napačno razlaga, da je bil nasprotni udeleženec prekludiran v svojem predlogu za razdelitev skupnega premoženja, ki ga je podal na naroku dne 20.1.2006. V nepravdnem postopku se na podlagi 37. čl. ZNP uporabljajo določbe ZPP o eventualni maksimi (286. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP), vendar to enako velja le za navajanje novih dejstev in novih dokazov, ne velja pa za vloge udeležencev glede načina razdelitve premoženja. Takšen predlog lahko udeleženci postopka podajajo do konca nepravdnega postopka. Drugo vprašanje pa je, če predlog ni konsistenten, kot je bilo v predmetni zadevi, kjer je nasprotni udeleženec predlagal, da parceli 390/30 in 390/5 ostaneta še vedno v solastnini predlagateljev in seveda predlog, za delitev parc. 390/1, ki je nejasen. Sicer pa v nepravdnem postopku sodišče na predlog, kako naj se nepremičnine delijo ni vezano. Sama delitev parcel, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča smiselna, saj sta nastali dve zaokroženi celoti. Vprašanje je samo, komu naj pripadata parc. 390/1 in 390/30, za katere se zavzemata tako predlagatelja kot nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje pa je skladno z določbo 2. odst. 70. čl. Stvarnopravnega zakonika ti nepremičnini dodelilo predlagateljema, ker sta zanje izkazala upravičen interes. Navajala sta, da nameravata kupiti bližnje parcele in zaokrožiti kompleks za potrebe svoje dejavnosti. To pa je razlog, ki pomeni upravičen interes. Nasprotni udeleženec pa tega ne zanika. Sam pa upravičenega interesa za ti dve parceli ni izkazal. Pač pa ima pritožba prav, ko graja odločitev sodišča prve stopnje glede vrednosti nepremičnin in posredno temu glede izplačila razlike predlagateljema s strani nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje se je oprlo na izvedensko mnenje izvedenca mag. M.T., ki je vse parcele, ki so predmet delitve, ocenil po enotni ceni 90 EUR za m². Pritožba pravilno opozarja, da iz izvedeniškega mnenja ne izhaja kriterij za oceno vrednosti nepremičnine, prav tako pa sodišče tega mnenja ni ocenilo in zato tudi ni možen preizkus sklepa. Sodišče prve stopnje je izvedencu naložilo, da mora oceniti tržno vrednost vsake parcele posebej. Tega izvedenec ni storil, ampak se je v svojem mnenju postavil na stališče, da kompleksa ni mogoče deliti in zato je prav, da se oceni celoten kompleks nepremičnin v celoti. Ta njegova trditev ne drži, kajti parcele je sodišče prve stopnje razdelilo, zato je potrebno tudi te nepremičnine oceniti vsako posebej po njeni tržni vrednosti. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče moralo pritožbi nasprotnega udeleženca deloma ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti glede plačila razlike v vrednosti nepremičnine in glede stroškov postopka, kateri bodo lahko v odmerjeni šele s končno odločbo. V ostalem delu pa je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva razloge tega sklepa in izvedencu naloži cenitev vsake parcele posebej ter nato o zadevi odloči. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP.