Pritrditi je pritožbi o pravno zmotnem stališču, da gre pri odločanju o zahtevi za informativni seznam dolžnikovega premoženja za odločanje o vsebinskem zahtevku in v posledici take pravnomočne odločitve za prepoved ponovnega odločanja (res iudicata). Gre za procesno dejanje sodišča, ki ga le-to opravi ob izpolnjeni navedeni zakonski podlagi.
I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.
II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnika z dne 24. 3. 2025 in 12. 5. 2026 za posredovanje informativnega seznama dolžnikovega premoženja.
2.Proti temu sklepu se upnik pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ, konkretno določbe drugega odstavka 319. člena ZPP in dvanajstega odstavka 31. člena ZIZ. Kot pravno zmotno ocenjuje stališče sodišča prve stopnje, da gre za zadevo, o kateri je že odločilo. Izpostavi dvanajsti odstavek 31. člena ZIZ in v njem določeno, da lahko upnik zahteva informativni seznam dolžnikovega premoženja tekom izvršilnega postopka. ZIZ ne predstavlja omejitve na enkratno zahtevo. Za posredovanje informativnega seznama upniku tudi ni treba dokazovati posebnih okoliščin, saj gre za enostavni vpogled sodišča v uradne elektronske evidence za namen poplačila terjatve. Če predhodna sredstva niso bila uspešna, je posredovanje aktualnih podatkov nujen pogoj, da upnik ugotovi, ali je dolžnik medtem pridobil novo premoženje ter predlaga nova ali dodatna izvršilna sredstva. Učinek pravnomočnosti preprečuje ponovno odločanje o isti stvari na podlagi istega historičnega dogodka. Stanje premoženja pa je dinamično dejstvo. Mnenja je še, da pri predložitvi seznama dolžnikovega premoženja ne moremo govoriti o meritorni odločitvi, temveč gre za zakonsko predvideno procesno dejanje sodišča pri vodenju izvršbe. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Temeljno vodilo izvršilnega postopka je interes upnika, da doseže poplačilo svoje terjatve. V uresničevanje tega cilja je usmerjena tudi določba 31. člena ZIZ, katere namen je ugotoviti, ali ima dolžnik kakšno premoženje, s katerim upnik ni seznanjen, je pa na to premoženje mogoče poseči za realizacijo upnikove terjatve.
5.Zahteva za informativni seznam dolžnikovega premoženja urejena v dvanajstem odstavku 31. člena ZIZ, prinaša upniku hitre podatke iz uradnih evidenc. Vsebinsko omejitev predstavlja le to, da so na razpolago samo podatki, ki so sodišču elektronsko dosegljivi, časovno omejitev pa obstoj izvršilnega postopka. Upnik jo lahko vloži izključno tekom aktivnega izvršilnega postopka. Predstavlja tudi enega izmed pogojev za zahtevo dolžniku, da predloži seznam o stanju vsega svojega premoženja (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Druge omejitve iz zakonske ureditve 31. člena ZIZ ne izhajajo.
6.Glede na obrazloženo je pritrditi pritožbi o pravno zmotnem stališču, da gre pri odločanju o zahtevi za informativni seznam dolžnikovega premoženja za odločanje o vsebinskem zahtevku in v posledici take pravnomočne odločitve za prepoved ponovnega odločanja (res iudicata). Gre za procesno dejanje sodišča, ki ga le-to opravi ob izpolnjeni zgoraj navedeni zakonski podlagi.
7.V konkretni situaciji, ko je sodišče prve stopnje upniku izdalo informativni seznam že v decembru 2024,1 in ko izvršbe na premičnine ni bilo mogoče opraviti,2 je glede na časovno odmaknjenost že izdanega informativnega seznama (december 2024) in neuspešnost izvršbe na v postopku predlagana in dovoljena sredstva,3 seznanjenost upnika s premoženjem dolžnika za nadaljevanje postopka potrebna in njegova zahteva za predložitev informativnega seznama premoženja dolžnika za zahtevo, da dolžnik predloži seznam o stanju vsega svojega premoženja, tudi nujna.
8.Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da je iz informativnega seznama dolžnikovega premoženja z dne 3. 12. 2024 sicer razvidno, da je dolžnik solastnik nepremičnin. Čeprav sodišču ni treba po uradni dolžnosti najprej izčrpati vseh milejših izvršilnih sredstev, pa veljajo stroga pravila glede načela sorazmernosti (sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča). Kljub dolžnikovi pasivnosti mora sodišče v okviru pravičnega ravnotežja pretehtati, ali bi bilo mogoče dolg izterjati z blažjimi ukrepi. Tudi v luči teh okoliščin je na mestu prizadevanje upnika po zahtevi za informativni seznam premoženja dolžnika.
9.Na podlagi ugotovljene v pritožbi uveljavljene bistvene kršitve določb postopka je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upoštevaje zgornja napotila bo sodišče prve stopnje o zahtevi upnika znova odločilo.
10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržana za končno odločbo. ------------------------------- 1 Dne 3.12. 2024. 2 Poročilo izvršitelja z dne 13. 5. 2026. 3 Sodišče je ustavilo izvršbo na plačo in denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet (sklep VL 2076/2024 z dne 14. 3. 2025).