Jedro

ZSZ ne določa roka za plačilo sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ampak postavlja to plačilo kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (45/2 člen ZSZ).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Tolmin je z odločbo št... z dne 13.4.1994 na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popravek in 33/89) in 3. člena Odloka o spremembi odloka o stavbnih zemljiščih v Občini Tolmin tožnikoma naložil, da morata plačati sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča za gradnjo prizidka k stanovanjski hiši (pritličje + nadstropje), na zemljišču s parc.

št... k.o..., v enkratnem znesku 395.470,90 SIT, v roku 15 dni po prejemu odločbe na račun št. 52030 - 630 - 2020033, Sklad stavbnih zemljišč občine Tolmin; po tem roku se znesek valorizira v skladu z analitičnim indeksom rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih Republike Slovenije - Panoga proizvodnje gradbenega materiala, ki ga vsak mesec objavlja Zavod R Slovenije za statistiko (1. točka izreka); potrdilo o plačilu sorazmernega dela stroškov se mora dostaviti prvostopnemu organu; dokler sorazmerni del stroškov ni plačan, ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, ravno tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve (2. točka izreka).

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo delno ugodila pritožbi tožnikov in izrek prvostopne odločbe spremenila tako, da se glasi: "Investitorjema G.I. in A. (tožnikoma) se odmeri sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča za gradnjo prizidka k stanovanjski hiši (pritličje + nadstropje), na zemljišču s parc.

št... k.o..., v višini 395.470,90 SIT. Odmerjeni znesek je potrebno plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja na račun št. 52030 - 630 - 2020033, Sklad stavbnih zemljišč Občine Tolmin. Potrdilo o plačilu sorazmernega dela stroškov se mora dostaviti Sekretariatu za urejanje prostora in varstvu okolja občine Tolmin. Dokler sorazmerni del stroškov ni plačan, ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, ravno tako ne začeti gradnje na podlagi priglasitve. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe citira določbe 43., 43.a, 44. in 45. člena Zakona o stavbnih zemljiščih in 4. točke 2. člena Navodila za podrobnejši izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja (Uradni list RS, št. 22/90).

Ugotavlja, da je iz podatkov v upravnih spisih razvidno, da je prvostopni organ tožnikoma kot investitorjema dne 20.12.1991 izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo prizidka ob stanovanjski hiši za namen garaž in kleti ter stanovanjske namene v nadstropju na zemljišču parc. št... in ... pod tam navedenimi pogoji. Predlagana lokacija se nahaja na območju, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin, (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 2/89 in 4/92) in je glede na določbo 37. člena Zakona o stavbnih zemljiščih izven območja urejanja stavbnih zemljišč. Sorazmerni del stroškov opremljanja stavbnega zemljišča po določbi 1. odstavka 43.a člena Zakona o stavbnih zemljiščih se določi na način, ki ga določa 2. odstavek 43. a člena istega zakona. Podrobnejši izračun je določen z Navodilom za podrobnejši izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja. Iz podatkov v upravnih spisih je po mnenju tožene stranke razvidno, da nameravata tožnika graditi prizidek izven območja urejanja stavbnih zemljišč in ga priključiti na komunalne objekte in naprave, zgrajene izven območja urejanja stavbnih zemljišč. Zato sta tožnika kot investitorja zavezanca plačila sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča na podlagi določbe 1. odstavka 43. a člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Po proučitvi konkretne zadeve tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno uporabil materialni predpis, tako glede pravne podlage za odmero sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča (1. odstavek 43. a člena Zakona o stavbnih zemljiščih), kot glede samega izračuna (2. odstavek 43. a člena Zakona o stavbnih zemljiščih in 4. točka 2. člena citiranega navodila). Pri tem pa tožena stranka ugotavlja, da odločitev prvostopnega organa, da morata tožnika kot investitorja odmerjeni znesek plačati v roku 15 dni po prejemu prvostopne odločbe in da se po tem roku znesek valorizira z indeksom rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih Republike Slovenije - Panoga proizvodnja gradbenega materiala, ki ga vsak mesec objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko, nima pravne podlage v materialnem predpisu in je zato po mnenju tožene stranke nezakonita. Zakon o stavbnih zemljiščih namreč ne določa roka za plačilo sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ampak postavlja plačilo sorazmernega dela stroškov kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (2. odstavek 45. člena navedenega zakona). Zato se valorizacija po 44. b členu tega zakona lahko opravi le do izdaje odločbe o odmeri sorazmernega dela stroškov. Poleg tega prvostopni organ v prvostopni odločbi pomotoma navaja, da sta tožnika kot investitorja dolžna plačati sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Po mnenju tožene stranke gre v obravnavanem primeru dejansko za odmero sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča. Tožena stranka pojasnjuje tožnikoma, da je zaradi predvidene gradnje prizidka izven območja urejanja stavbnih zemljišč nastala obveznost plačila sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča na podlagi določbe 1. odstavka 43. a člena Zakona o stavbnih zemljiščih, ne glede na to, da je bil tak prispevek za obstoječ objekt že plačan. Podlaga za izračun sorazmernega dela stroškov iz 1. odstavka 43. a člena Zakona o stavbnih zemljiščih so povprečni stroški opremljanja stavbnega zemljišča in koristna površina (novega, prizidanega ali nadzidanega objekta). Iz navedenih razlogov prošnji tožnikov za oprostitev plačila sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča tožena stranka ni mogla ugoditi. Tožena stranka je v skladu s 1. odstavkom 244. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) delno ugodila pritožbi tožnikov in spremenila izrek prvostopne odločbe.

Tožnika v tožbi menita, da ugotovitev, da gre za prizidavo k obstoječemu objektu izven območja urejanja stavbnih zemljišč in za priključitev prizidka na komunalne naprave in objekte, zgrajene izven območja urejanja stavbnih zemljišč, ni točna. Obstoječa stanovanjska hiša se namreč nahaja na območju, za katerega je bil izdelan in sprejet zazidalni načrt, po katerem sta dobila zazidalne parcele in v celoti plačala takrat obračunan komunalni prispevek. S tem prispevkom je bilo celotno območje ... tudi komunalno urejeno in opremljeno. Zato menita, če bi šlo v konkretnem primeru za gradnjo prizidka, ki se nahaja izven območja urejanja stavbnih zemljišč in bi šlo za priključitev tega prizidka na komunalne objekte in naprave izven območja stavbnih zemljišč, bi bila podana pravna podlaga za odmero sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča po določbi 1. odstavka 43. a člena Zakona o stavbnih zemljiščih. V takšnem primeru bi moral obstajati popis obstoječih komunalnih objektov in naprav, na katere bo dejansko možno priključiti predviden prizidek. Niti upravni organ prve stopnje in niti tožena stranka nista ugotavljala, na katere komunalne objekte in naprave nameravata priključiti predviden prizidek, niti nista ugotavljala njunih dejanskih vlaganj kot investitorjev v obstoječo komunalno opremljenost zemljišča. Že iz tega razloga sta obe odločbi nepravilni in nezakoniti. Prvostopni upravni organ se sicer sklicuje, da je bil izračun opravljen na podlagi Odloka o določitvi gradbene cene ... (Uradno glasilo 4/91), čeprav se v Občini Tolmin gradbena cena določa le z ustreznim sklepom izvršnega sveta, kar pa je v nasprotju z zakonitimi predpisi. V konkretnem primeru pa gre dejansko za situacijo, ko se gradnja izvaja na območju urejanja stavbnih zemljišč, kot ga ima v mislih 1. odstavek 43. člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Zato bi bilo potrebno izračunati sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča po določbah 2. in 3. odstavka tega člena citiranega zakona. Poudarjata, da Občina Tolmin ni izdelala ustreznega investicijskega programa, ki bi bil podlaga za takšen izračun, kot je to predvideno v 2. členu citiranih navodil. Ne protivita se sicer plačilu sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, vendar le v takšni meri kot se dodatno obremenjujejo komunalne naprave, če sploh gre za takšno obremenitev. Z prvostopno odločbo pa jima je naloženo plačilo, kot da bi gradila povsem nov objekt, in to na območju, ki pred tem komunalno sploh še ni bilo opremljeno. Poudarjata, da sta sporni znesek v višini 395.470,90 SIT plačala v celoti iz razloga, da sta sploh lahko dobila gradbeno dovoljenje in pričela z gradnjo. Kolikor bosta uspela v tem postopku, pa bosta zahtevala vračilo spornega zneska v obliki reparacijskega zahtevka. Opozarjata na popolnoma zgrešeno stališče prvostopnega upravnega organa, ki sedaj sploh ne izda gradbenega dovoljenja, dokler ni pravnomočna odločba o odmeri sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča. Na ta način se namreč investitorja prisili, ne le, da plača sporni znesek, ampak tudi v to, da se zoper takšno odločbo ne pritoži, saj sicer dalj časa ne bo mogel graditi. Smiselno predlagata, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo. Predlagata tudi, naj sodišče naloži toženi stranki, da plača tožeči stranki stroške tega upravnega spora.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Glede na podatke in listine v upravnih spisih in citirane materialne predpise (37., 43., 43.a člen citiranega zakona o stavbnih zemljiščih in 4. točka 2. člena citiranega Navodila za podrobnejši izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja ter citirani Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin, je po presoji sodišča tožena stranka odločila pravilno.

Tožena stranka je utemeljeno delno ugodila pritožbi tožnikov in zaradi tega spremenila izrek prvostopne odločbe. Dala je tudi pravilne razloge za to odločitev in utemeljeno zavrnila pritožbene navedbe, ki jih ponavljata v tožbi. Sodišče teh razlogov ne ponavlja.

Citirani Zakon o stavbnih zemljiščih v primerih, ko investitor prizida ali nadzida obstoječi objekt in je za to potrebno gradbeno dovoljenje (43.a člen zakona), zavezuje investitorja, da mora plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča. Tožnika nimata prav, ko v tožbi navajata, da bi morale biti v konkretnem primeru uporabljene določbe 43. člena citiranega zakona, češ da se gradnja izvaja na območju urejanja stavbnih zemljišč, ker je bila stara hiša zgrajena po zazidalnem načrtu in je bil že takrat plačan komunalni prispevek v celoti. Sedaj se območje, na katerem leži navedeni prizidek k stanovanjski hiši (pritličje + nadstropje), ureja s citiranim Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin, torej ne velja več zazidalni načrt, ki ga navajata tožnika. Že to, da območje ureja navedeni odlok o prostorskih ureditvenih pogojih, kaže na to, da ne gre za območje urejanja stavbnih zemljišč. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je zaradi predvidene gradnje navedenega prizidka izven območja urejanja stavbnih zemljišč nastala obveznost plačila sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča na podlagi določbe 1. odstavka 43. a člena citiranega zakona, ne glede na to, da je bil tak prispevek za obstoječi objekt že plačan. Podlago za tako ugotovitev je tožena stranka imela v podatkih in listinah v upravnih spisih (citirano lokacijsko dovoljenje z dne 20.12.1991, izdano na podlagi lokacijske dokumentacije ....).

Samega izračuna sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča zaradi gradnje prizidka ob stanovanjski hiši po navedenem lokacijskem dovoljenju z dne 20.12.1991 pa tožnika v tožbi ne izpodbijata.

Sodišče predloga tožnikov o plačilu stroškov v konkretnem upravnem sporu ni obravnavalo, glede na določbo 61. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS), po kateri v upravnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške.

Sodišče je zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).