Jedro

Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje vzgojnih skupin pomeni ekonomski in organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela vzgojitelja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Predstavlja tudi poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 115. členu ZOFVI, ki določa, da se za poslovne razloge štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov, normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.

Zaradi občutno zmanjšanega vpisa dijakov v spornem šolskem letu je prenehala potreba po delu določenega števila vzgojiteljev na delovnem mestu, ki ga je zasedel tožnik. Zato je tožena stranka tožniku zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

ZDR-1 delodajalcem ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nalaga več obveznosti, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga preverijo, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se dovoli stranska intervencija na strani Republike Slovenije (I. točka izreka) in zavrnilo tožbo (pravilno tožbeni zahtevek) na ugotovitev, da je tožena stranka tožniku 12. 9. 2013 nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, reintegracijski in reparacijski zahtevek, zahtevek na plačilo odškodnine zaradi šikaniranja v višini 2.500,00 EUR ter povračilo stroškov postopka (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 344,65 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Kot je razvidno iz obrazložitve odpovedi je tožena stranka že junija ugotovila, da bo obseg vpisa dijakov v dijaški dom v primerjavi z letom 2012/2013 občutno manjši. Kljub temu je sklenila z delavko v svetovalni službi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav bi ji ravno v tem obdobju potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. S tem se je nezakonito izognila sklenitvi oz. ponudbi te zaposlitve tožniku. Tožena stranka ima nezasedeno delovno mesto knjižničarja, ki bi ga mu morala pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ponuditi. Po zaključenem vpisu dijakov je tožnik toženi stranki ponudil, da se zaradi zmanjšanega obsega dela v dijaškem domu njegova pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas spremeni v pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas, a je to ponudbo ravnatelj zavrnil. Junija 2013, ko je toženec že ugotovil, da bo obseg vpisa dijakov manjši, se je v dijaškem domu A. odprlo delovno mesto, v kolikor bi mu tožena stranka pravočasno povedala, da mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, bi imel možnost zaposliti se pri drugem delodajalcu. S takim ravnanjem tožene stranke je bilo kršeno načelo vestnosti in poštenja.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo v celoti nasprotuje pritožbenim navedbam tožnika. Tožena stranka je dokazala, da ima v skladu z normativi oblikovanih 6 vzgojnih skupin, kar izmed 8 vzgojiteljev omogoča zaposlitev 6 vzgojiteljem v polnem delovnem času. Tožnik je bil pravilno določen kot presežni, saj je med vsemi primerljivimi in nevarovanimi delavci zbral najmanjše število točk. Tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje. Navedbe tožnika o prostem delovnem mestu v dijaškem domu A. predstavljajo pritožbeno novoto. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350.člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in ki jih le pavšalno uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa le še dodaja: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ker je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi občutno zmanjšanega vpisa dijakov v šolskem letu 2013/2014, ter je posledično prenehala potreba po delu določenega števila vzgojiteljev, na delovnem mestu, ki ga je zasedel tožnik.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) in 115. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96 in naslednji). 1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1 določa, da so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje vzgojnih skupin prav gotovo pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Obenem pa navedeno predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 115. členu ZOFVI, ki izrecno določa, da se za poslovne razloge po tem zakonu štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov, normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka pri določanju delavcev, katerim bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi, upoštevalo določila 38. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPVIZ, Ur. l. RS, št. 52/94 in naslednji), po katerem se pri določanju delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov, upošteva seštevek točk po vseh kriterijih in se kot presežek najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk. Tem ugotovitvam sodišča prve stopnje tožnik niti ne nasprotuje.

Zmotno je pritožbeno stališče, da je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nastal že pred zaključenim vpisom za šolsko leto 2013/2014. Pritožbeno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da delodajalec odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni dolžan dati že ob prvih znakih. Koliko vzgojnih skupin bo v novem šolskem letu, pa zagotovo v juniju še ni bilo jasno, ker je število dijakov, ki se naselijo v dijaškem domu dokončno jasno šele s 1. septembrom.

ZDR-1 delodajalcem ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nalaga več obveznosti, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, preverijo ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Kljub temu, da te obveznosti več ni, je tožena stranka dokazala, da v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tožnika ni imela ustrezne zaposlitve. Tožnik zato v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je tožena stranka obšla zakonske določbe, ko mu ni ponudila prostega delovnega mesta v svetovalni službi ter nezasedenega delovnega mesta knjižničarja. Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov v zvezi z možnostjo zaposlitve tožnika pri toženi stranki zaključilo, da v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika, ni imela zanj primernega delovnega mesta. Pritožbene navedbe v zvezi z možnostjo zaposlitve v dijaškem domu A. pa predstavljajo pritožbeno novoto (337. člen ZPP).

Iz navedenih razlogov je tudi po oceni pritožbenega sodišča odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

Ker se razlogi nestrinjanja z odločitvijo sodišča prve stopnje nanašajo predvsem na odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je pritožbeno sodišče odločitev o zavrnitvi zahtevka na plačilo odškodnine zaradi šikaniranja, preizkusilo le glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje teh kršitev ni storilo, na ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso bili podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih stranki nista priglasili.