Jedro

Tožena stranka za pritožbo nima (več) pravnega interesa, saj ji ne more izboljšati pravne varnosti oziroma njenega pravnega položaja. Če namreč upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pritožnik - tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izpodbijane sodbe in sklepa odločilo, da se zaradi pripojitve tožeče stranke P. d.d. k DUTB d.d. postopek prekine in se nadaljuje z DUTB d.d. na strani tožeče stranke. V 2. točki je toženi stranki naložilo, da je tožeči stranki v roku 15 dni dolžna plačati 1.515.478,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.327.995,21 EUR od dne 18. 2. 2014 dalje do plačila, od zneska 308,00 EUR od dne 18. 2. 2014 dalje do plačila, od zneska 2.294,40 EUR od dne 18. 2. 2014 dalje do plačila, od zneska 140.907,67 EUR od vložitve tožbe dne 11. 8. 2014 do plačila, od zneska 204,47 EUR od vložitve tožbe dne 11. 8. 2014 do plačila, od zneska 43.768,51 EUR od vložitve tožbe dne 11. 8. 2014 do plačila, ter v 3. točki, da je zaradi plačila denarne terjatve iz 2. točke, tožena stranka dolžna dopustiti izvršbo na zastavljenih nepremičninah, s prodajo nepremičnin in poplačilom terjatve tožeče stranke iz kupnine, pridobljene s prodajo teh nepremičnin. V 4. točki je sodišče pravdne stroške postopka tožeče stranke naložilo v plačilo toženi stranki.

2. Tožena stranka se je pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Iz podatkov sodnega registra pri AJPES, ki je javno dostopen, je razvidno, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 4559/2016 z dne 26. 10. 2016 nad toženo stranko začet stečajni postopek. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Stečajni postopek je bil začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Dne 3. 4. 2017 je bil v stečajnem postopku nad toženo stranko objavljen tudi sklep o preizkusu terjatev, zato je razlog za prekinitev pravdnega postopka odpadel in višje sodišče v zadevi lahko odloči (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP).

6. V stečajnem postopku morajo upniki prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP).

7. Višje sodišče je z vpogledom v pravnomočni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Ljubljani, St 4559/2016 z dne 3. 4. 2017, katerega sestavni del izreka je končni seznam preizkušenih terjatve z dne 30. 3. 2017, ugotovilo, da je tožeča stranka v tem pravdnem postopku uveljavljeno terjatev prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Iz prijave terjatve je razvidno, da je prijavila terjatev, ki je hkrati predmet tega pravdnega postopka.

8. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 30. 3. 2017 je razvidno, da je stečajni upravitelj v celoti priznal vse prijavljene terjatve in ločitveno pravico tožeče stranke.

9. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka, ki se je pritožila zoper sodbo v celoti, za pritožbo nima pravnega interesa. Pritožba namreč toženi stranki ne more izboljšati pravne varnosti oziroma njenega pravnega položaja. Izpodbijana sodba je že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova, torej pravica tožeče stranke, sodno uveljavljati plačilo. Če namreč upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Terjatev tožeče stranke ni bila prerekana in je priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku pa je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP) in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.1

10. Ker je pravni interes procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, na katero sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 352. členom ZPP).

11. Pritožnik - tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka stroškov za odgovor na pritožbo ni priglasila.

1 Tako tudi: VSL I Cpg 130/2014.