Jedro

Po določbah 4. člena ZDSS delovna sodišča res niso več pristojna odločati v sporih o plačilu obveznosti po samoupravnem sporazumu. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zato v sklepu o nepristojnosti pravilno ugotovilo, da bi tovrsten spor, ob upoštevanju novih določb o pristojnosti sodišč, bil v pristojnosti okrožnega sodišča, ker gre v bistvu za odločanje o pogodbenem premoženjskem odnosu, kar bi glede na stranke postopka lahko bil gospodarski spor. Vendar je pri tem spregledalo določbo prvega odstavka 68. člena ZDSS. V tej je sicer res določeno, da se v zadevah, ki jih do uveljavitve tega zakona prejmejo sodišča združenega dela, postopek nadaljuje po tem zakonu, če še ni bila izdana odločba, s katero se je postopek pred prvostopnim sodiščem končal. Zakon pa pri tem ne določa, da bi se nerešene zadeve odstopale v reševanje drugim - splošnim sodiščem. Določbo, da se postopek nadaljuje po tem zakonu, je zato treba razumeti v ožjem smislu, torej tako, da se v nadaljevanju postopka sicer uporabljajo nova funkcionalna procesna pravila, ne pa tudi določbe o stvarni pristojnosti iz II. poglavja zakona.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeče stranke (takrat predlagatelji) so pred Sodiščem združenega dela v Ljubljani dne 16.5.1990, proti toženi stranki vložile tožbo (predlog), zaradi plačila obveznosti po samoupravnem sporazumu. Po uveljavitvi zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) se je sodišče združenega dela preimenovalo v Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zaradi spremembe pristojnosti po določbah 4. člena ZDSS s sklepom I Pd 165/94-3 z dne 6.11.1995 sklenilo, da ni stvarno pristojno za reševanje sporne zadeve in da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer se zadeva vodi pod opr. št. VI Pg 941/95, pristojnosti ni sprejelo, saj je ugotovilo, da za odločanje v zadevi ni pristojno splošno sodišče, ampak da bi o zadevi moralo odločati specializirano delovno sodišče. Zato je v skladu z določbami prvega odstavka 24. člena zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbami drugega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) s predlogom z dne 17.10.2000 pričelo spor o pristojnosti.

Za odločanje v sporni zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da so bila po določbah 18. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84) za spore o plačilih obveznosti po samoupravnih sporazumih pristojna sodišča združenega dela.

Po določbah 4. člena ZDSS delovna sodišča res niso več pristojna odločati v sporih o plačilu obveznosti po samoupravnem sporazumu. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zato v sklepu o nepristojnosti pravilno ugotovilo, da bi tovrsten spor, ob upoštevanju novih določb o pristojnosti sodišč, bil v pristojnosti okrožnega sodišča, ker gre v bistvu za odločanje o pogodbenem premoženjskem odnosu, kar bi glede na stranke postopka lahko bil gospodarski spor. Vendar je pri tem spregledalo določbo prvega odstavka 68. člena ZDSS. V tej je sicer res določeno, da se v zadevah, ki jih do uveljavitve tega zakona prejmejo sodišča združenega dela, postopek nadaljuje po tem zakonu, če še ni bila izdana odločba, s katero se je postopek pred prvostopnim sodiščem končal. Zakon pa pri tem ne določa, da bi se nerešene zadeve odstopale v reševanje drugim - splošnim sodiščem. Določbo, da se postopek nadaljuje po tem zakonu, je zato treba razumeti v ožjem smislu, torej tako, da se v nadaljevanju postopka sicer uporabljajo nova funkcionalna procesna pravila, ne pa tudi določbe o stvarni pristojnosti iz II. poglavja zakona.

Zato je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP in določb prvega odstavka 68. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Določbe zakona o sodiščih združenega dela je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).