Jedro

Morebitno neizvrševanje pogodbe ne pomeni avtomatično tudi njenega prenehanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani na podlagi verodostojne listine - računov za plačilo premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje skupaj z obračunom zakonskih obresti kot sledi iz II. točke izreka. Toženi stranki je naložilo, da tožeči povrne nadaljnje pravdne stroške v znesku 58,68 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2. Tožbo z laično pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. V obrazložitvi navaja, da je sodišče napačno presodilo listinsko dokumentacijo in da tožeča stranka toženi kot zavarovalnica ni nudila zdravstvenega zavarovanja. Pogodba o dodatnem zdravstvenem zavarovanju se ni izvrševala ne s strani tožeče ne s strani tožene stranke. Tožeča stranka je imela možnost, da odstopi od pogodbe po treh neplačanih premijah, ne pa da je dopustila, da je pogodba ostala v veljavi ter sedaj s tožbo terja od tožene stranke premije za nazaj. Sodišče je odločalo le na podlagi dejstev in navedb, ki jih je podala tožeča stranka, kljub temu, da ima tožeča stranka kot zavarovalnica v slovenskem prostoru monopol pri sklepanju tovrstnih zdravstvenih zavarovanj, se je sodišče pristransko postavilo na stran močnejše stranke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče toženi stranki, ki je laik uvodoma pojasnjuje, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določila glede postopkov o sporih majhne vrednosti, ki jih Zakon o pravdnem postopku vsebuje v 30. poglavju. Na podlagi določila prvega odstavka 458. člena ZPP se sodbo v takšnem postopku lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

5. V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, ne pa kadar je vsebinsko neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja). Formalni okvirji proste dokazne ocene zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Vsem navedenim kriterijem izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ustreza. Pritožbena navedba, da je sodišče ravnalo pristransko, ko je odločalo le na podlagi navedb tožeče stranke je pavšalno in zato neutemeljeno.

6. Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali tožena stranka dolguje plačilo po vtoževanih računih, in sicer iz razloga zatrjevanega nezagotavljanja zavarovalnega kritja s strani tožeče stranke oziroma prenehanja zavarovalne pogodbe.

7. Pravna podlaga za odločitev v tej zadevi je sklenjena zavarovalna pogodba na podlagi ponudbe z dne 31. 8. 2006, s katero je tožeča stranka prevzela obveznost zagotavljanja doplačila razlike v znesku razlike med celotno vrednostjo zdravstvenih storitev in deležem te vrednosti, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma v znesku te razlike, ko se doplačilo nanaša na pravico do zdravil s seznama medsebojno zamenljivih zdravil in medicinskotehničnih pripomočkov v skladu z zakonom. Glavna obveznost tožene stranke pa je bila plačilo premije.

8. Iz dejanskih ugotovitev, ki jih v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati sledi, da je tožeča stranka toženi stranki zagotavljala kritje in opravljala doplačila na podlagi tretjega odstavka 9. člena Splošnih pogojev PZZ - A 01 - 04. Pravilen pa je tudi materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da morebitno neizvrševanje pogodbe ne pomeni avtomatično tudi njenega prenehanja.

9. Glede na zgoraj navedeno se pritožba tožene stranke pokaže kot neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi v skladu s tretjim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).