Jedro

Namen posebnega pravila o zastopanju družbe v sporih proti (nekdanjim) poslovodjem iz 283. člena ZGD-1 je prav v tem, da se prepreči navzkrižje interesov poslovodje z interesi družbe, oziroma to, da bi ena in ista oseba zastopala obe stranki. Poslovodja (ne glede na to, ali nastopa v svojstvu poslovodje ali ne) v takšnem sporu ne more varovati svojih in obenem zastopati koristi družbe, torej ravnati hkrati kot zastopnik družbe in kot zastopnik samega sebe.

V konkretnem primeru je šlo za spor med (nekdanjim) poslovodjem tožene stranke, to je tožečo stranko v tem postopku in družbo kot toženo stranko. Šlo je torej za njuno notranje medsebojno pravno razmerje in se zato ne uporablja 8. člen ZSReg.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo obnovo postopka (I. točka izreka). Sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Pg 2560/2017 z dne 7. 3. 2018 je razveljavilo (II. točka izreka). Odločitev o stroških obnove postopka je pridržalo za končno odločbo (III. točka izreka).

Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da je sodišče prve stopnje 7. 3. 2018 izdalo sodbo na podlagi pripoznave,1 s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da je sklep nadzornega sveta J. d.o.o. z dne 11. 10. 2007 (sklep št. 75, v nadaljevanju tožena stranka), ničen in brez pravnega učinka, ter, da je ničen in brez pravnega učinka sklep o vpisu direktorja J. P. (v nadaljevanju intervenient) v sodni register.

Intervenient je v obnovitvenem postopku uveljavljal razlog iz 2. in 4. točke 394. člena ZPP.2 Razlogi izpodbijanega sklepa se nanašajo na obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP. Tožeča stranka je bila hkrati zakoniti zastopnik tožene stranke, vpisana v sodnem registru kot direktor tožene stranke po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pg 67/2017 z dne 23. 11. 2017. Ista oseba je pooblastila za zastopanje v tem gospodarskem sporu odvetnika kot pooblaščenca tožene stranke. V sporu člana uprave zoper družbe z omejeno odgovornostjo bi moral družbo zastopati predsednik nadzornega sveta v skladu z 283. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi s 514. členom ZGD-1. Ena in ista oseba je bila udeležena na obeh straneh, to je v vlogi tožeče stranke in zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je pooblastil v postopku za toženo stranko odvetnika. Pooblaščenec tožene stranke je pripoznal tožbeni zahtevek tožeče stranke. Tožena stranka ni bila pravilno zastopana, zato je izpolnjen razlog za obnovo postopka iz 4. točke 394. člena ZPP. Zato je sodišče dovolilo obnovo postopka. O razlogu za obnovo postopka iz 2. točke 394. člena ZPP sodišče prve stopnje ni odločalo, ker je bil že izpolnjen razlog za obnovo postopka po 4. točki 394. člena ZPP.

2. Zoper sklep sta se pritožili obe stranki. Obe stranki se pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbama ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za obnovo zavrne in intervenientu naloži plačilo vseh stroškov postopka. Podrejeno pa stranki še predlagata, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stranki sta zahtevali povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo tožeče stranke in se je pridružila tožeči stranki pri vseh pritožbenih razlogih ter predlagala sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tudi za sestavo odgovora na pritožbo je zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Intervenient pa je odgovoril na pritožbi pravdnih strank in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Stranki v pritožbi izpostavljata, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej obravnavati obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP. Za takšno razlago vodenja postopka obnove ni pravne podlage. Ne glede na vrstni red razlogov za obnovo postopka ni nikjer določen prednostni vrstni red njihove obravnave. Le, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni izpolnjen razlog za obnovo postopka po 4. točki 394. člena ZPP, bi se bilo dolžno ukvarjati z obnovitvenim razlogom iz 2. točke 394. člena ZPP. Zato sodišče druge stopnje niti ne odgovarja na pritožbene razloge v zvezi z 2. točko 394. člena ZPP, ker za odločitev v tem pritožbenem postopku niso pravno odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Tožečo stranko je Okrožno sodišče v Ljubljani s pravnomočnim sklepom Ng 67/2017 z dne 23. 11. 2017 v nepravdnem postopku imenovalo za poslovodjo za obdobje 6 mesecev na podlagi 50. člena ZGD-1 (A7). Z izpodbijanim 75 sklepom nadzornega sveta tožene stranke z dne 11. 10. 2017 pa naj bi bil imenovan za direktorja tožene stranke z veljavnostjo od 18. 11. 2017 dalje intervenient (A6), ki je bil vpisan na AJPES 27.11.2017 in izbrisan 30. 11. 2017 (A3 zgodovinski izpisek iz sodnega registra).

8. Namen posebnega pravila o zastopanju družbe v sporih proti (nekdanjim) poslovodjem iz 283. člena ZGD-1 je prav v tem, da se prepreči navzkrižje interesov poslovodje z interesi družbe, oziroma to, da bi ena in ista oseba zastopala obe stranki.3 Poslovodja (ne glede na to, ali nastopa v svojstvu poslovodje ali ne) v takšnem sporu ne more varovati svojih in obenem zastopati koristi družbe, torej ravnati hkrati kot zastopnik družbe in kot zastopnik samega sebe.4

9. Tožena stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Če ima družba z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, jo v sporu proti poslovodjem zastopa njegov predsednik. To izhaja iz smiselne uporabe 283. člena ZGD-1, na katero v takšni situaciji napotuje določba 514. člena ZGD-1. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti posebno pravilo iz 283. člena ZGD-1, ki določa: „Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom poslovodstva.“ Na stališče, ki ga je oblikovalo sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku ne more vplivati dejstvo, da tožeča stranka kot sama trdi, v času vložitve tožbe zaradi ničnosti 75 sklepa nadzornega sveta in ničnosti vpisa intervenienta kot direktorja v sodni register, formalno ni bil več njen direktor.

10. Tožena stranka v pritožbi enkrat uveljavlja, da pravni učinki imenovanja zakonitega zastopnika družbe z omejeno odgovornostjo nastopijo z dnem njegovega imenovanja in ne z dnem vpisa v sodni register. To povezuje s tem, da je bil v času vložitve odgovora na tožbo za direktorja tožene stranke s sklepom nadzornega sveta imenovan že intervenient. Njeno stališče je sicer pravilno, saj je vpis zakonitega zastopnika družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register deklaratornega pomena. Nadalje pa uveljavlja, da je bila tožeča stranka ne glede na imenovanje intervenienta za direktorja, upravičena pooblastiti odvetniško pisarno za vložitev odgovora na tožbo, ker je bila še vedno v sodnem registru vpisana kot zakoniti zastopnik tožene stranke in na podlagi dejstva, da ima vpis direktorja v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od objave vpisa tega podatka v sodni register le-tega ni poznal (8. člen Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg).

11. Pomen 8. člena ZSReg je izraz načela javnosti podatkov vpisanih v glavno knjigo sodnega registra in velja v razmerju proti tretjim osebam. To pomeni, da ima vpis v sodni register pravni učinek nasproti tretjim od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register.

12. V konkretnem primeru pa je šlo za spor med (nekdanjim) poslovodjem tožene stranke, to je tožečo stranko v tem postopku in družbo kot toženo stranko. Šlo je torej za njuno notranje medsebojno pravno razmerje in se zato ne uporablja 8. člen ZSReg.

13. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da je mandat za zastopanje tožene stranke odvetniški družbi O. podelila družba in ne tožeča stranka osebno. Družba ne more delovati neodvisno od osebe, ki družbo zastopajo, torej njihovi zakoniti zastopniki. Tako je določeno v prvem odstavku 32. člena ZGD-1. Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je predsednik nadzornega sveta I. H. morebiti kasneje pripoznal tožbeni zahtevek ali morebiti samo pooblastilo takratnemu odvetniku odobril ali ne, ni utemeljen. Slednje je namreč pritožbena novota, tožena stranka pa ni zatrjevala, zakaj brez svoje krivde tega dejstva ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

14. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge v pritožbah (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni sodišče prve stopnje naredilo nobene kršitve iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Zato je pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Pravica do povračila stroškov v zvezi z odločitvijo sodišča o obnovi postopka je odvisna od uspeha v glavni stvari. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da bo o vseh stroških, tudi o pritožbenih, odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi (šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 Tožbeni zahtevek je pripoznal odvetnik S. O., ki se je skliceval na generalno pooblastilo Su 25-1/98. 2 V delu, ki je pomemben za to odločbo 4. točka 394. člena ZPP določa, da, se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke lahko obnovi, če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom, ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. 3 Primerjaj Bohinc Rado, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, ur. Kocbek Marijan, druga knjiga GV Založba, Ljubljana 2006, komentar k 283. členu, stran 422. 4 Primerjaj VSL sklep I Cpg 36/2019 z dne 19. 3. 2019, kjer je že višje sodišče v enakem primeru med istimi strankami razložilo pomen 283. člena ZGD-1.