Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba III U 140/2021-20

ECLI:SI:UPRS:2025:III.U.140.2021.20 Upravni oddelek

sofinanciranje iz javnih sredstev javni razpis razpisni pogoj izpolnjevanje razpisnih pogojev zavrnitev vloge povezana podjetja odgovorna oseba
Upravno sodišče
17. februar 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kot izhaja iz prvega odstavka 28. člena ZPOP-1, komisija toženca opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljevanju: toženec) je s sklepom, št. SI21/00080 z dne 18. 6. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), zavrnil tožničino vlogo na javni razpis za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2021.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženec pojasnjuje, da je njegova komisija za dodelitev sredstev pri pregledu tožničine vloge ugotovila, da ta ne ustreza pogojem javnega razpisa za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2021 (P2 2021, objavljen v Uradnem listu RS, št. 21/2021, v nadaljevanju: javni razpis). Vloga ne ustreza razpisnemu pogoju iz četrte alineje točke 4.2. Posebni pogoji za vlagatelje, ki določa, da vlagatelji, katerih ustanovitelji ali odgovorne osebe so nastopali kot ustanovitelji ali odgovorne osebe v okviru že podprtih projektov toženca v preteklih petih letih in niso izpolnili zadanih ciljev, niso upravičeni do sofinanciranja.

3.Kot ugotavlja toženec, je odgovorna oseba tožnice A. A. v preteklih petih letih nastopal tudi kot odgovorna oseba v podprtem projektu podjetja A., d.o.o., zadanih ciljev pa ni izpolnil. Podjetje A., d.o.o., je v letih 2016, 2017 in 2018 po pogodbi o sofinanciranju, št. PSI16/00020 z dne 7. 7. 2016 (v nadaljevanju: pogodba PSI16/00020), prejelo skupno 51.690,46 EUR subvencij za produkt aplikacije ..., ki bi omogočala trajno odpravljanje motenj pozornosti kar na domu in brez uporabe zdravil. Podjetje je sicer izpolnilo minimalne cilje (razvoj in začetek komercializacije) v februarju 2018, vendar do realizacije očitno dejansko ni prišlo, kot je bilo predstavljeno v zaključnem poročilu in dne 21. 3. 2018 opravljenem intervjuju. Omenjeno podjetje namreč ni realiziralo napovedanih prihodkov in zaposlenih iz oddane vloge na javni razpis za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2016 (P2 2016). Iz javno objavljenih podatkov o poslovanju tega podjetja je razvidno, da je v letu 2018 realiziralo zgolj 2.492 EUR prihodkov (napovedanih 35.000 EUR), v letu 2019 zgolj 2.043 EUR prihodkov (napovedanih 140.000 EUR, od tega 110.000 EUR izven Slovenije), v letu 2020 pa 0 EUR prihodkov (napovedanih 250.000 EUR). Podjetje torej v letu 2020 ni ustvarjalo prihodkov, kar pomeni, da ni izvajalo napovedanih storitev, nima napovedanih zaposlenih (od napovedanih treh zaposlenih je bilo realizirano 0,25 zaposlenega), posluje z izgubo in ima negativni kapital (- 28.105 EUR).

4.Toženec še navaja, da je A. A. nastopal tudi kot odgovorna oseba podjetja B., d.o.o., ki je bilo podprto v letu 2012 in je po pogodbi o sofinanciranju, št. SIA12/00025 z dne 9. 7. 2021 (pravilno: 2012 - op. sodišča) prejelo skupno 74.000 EUR subvencije. V letu 2019 se je zaprlo z negativnim kapitalom v višini -47.721 EUR. Tudi to podjetje v vseh letih po prejeti subvenciji ni realiziralo napovedanih prihodkov in zaposlenih.

5.Glede na navedeno toženec zaključuje, da vloga tožnice ne izpolnjuje vseh pogojev za kandidiranje, zato jo je zavrnil.

Tožbene navedbe

6.Tožnica je zoper izpodbijani sklep vložila tožbo v upravnem sporu. Kot izhaja iz njenih tožbenih navedb, namreč meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, ter se zavzema za njegovo odpravo.

7.V tožbi uvodoma izpostavlja, da je toženec ob tem, ko ugotavlja, da je njena vloga neustrezna, ker je A. A. kot njena odgovorna oseba že nastopal kot odgovorna oseba v podprtem projektu podjetja A., d.o.o., ki pa ni izpolnilo zahtevanih ciljev, v izpodbijanem sklepu hkrati protislovno navedel, da je omenjeno podjetje sicer izpolnilo minimalne cilje. Tožnica trdi, da je podjetje A., d.o.o., ki še vedno posluje, izpolnilo vse zahtevane cilje, tako kot to narekuje priložena pogodba PSI16/00020. Izpolnitev vseh zahtevanih ciljev skupaj s končnim poročilom operacije in intervjujem na sedežu toženca je podlaga in pogoj za pridobitev pozitivne poslovne ocene. Takšno oceno je podjetje pridobilo, posledično pa tudi izplačilo subvencije.

8.V dokaz, da je podjetje A., d.o.o., izpolnilo vse zahtevane cilje, prilaga sklep toženca, št. SI20/00102 z dne 4. 6. 2020, ki se nanaša na podjetje C., d.o.o. (v nadaljevanju: C., d.o.o.), katerega odgovorna oseba je bil A. A. Slednjemu je, pred prijavo na razpis P2 s podjetjem C., d.o.o., v zvezi s tem, ali ustrezajo posebnim razpisnim pogojem po četrti alineji točke 4.2. razpisa in kaj pomeni izpolnitev zahtevanih ciljev, uslužbenec toženca pojasnil, da ustrezajo posebnim pogojem razpisa P2 za tisto leto, če je podjetje A., d.o.o., v vseh treh fazah projekta po oddaji poročil dobilo pozitivno oceno in prejelo subvencijo, če niso ničesar dolžni FURS, če niso bili pozvani k vračilu sredstev oziroma če so se odzvali na vse pozive sklada in če podjetje redno oddaja letna poročila. Iz sklepa, št. SI20/00102 z dne 4. 6. 2020, izhaja, da je toženec vlogo podjetja C., d.o.o., takrat sprejel, jo obravnaval in točkoval. V tem sklepu se njegova komisija ni sklicevala na pogoj iz četrte alineje točke 4.2. javnega razpisa. To dokazuje, da je podjetje A., d.o.o., izpolnilo vse zahtevane cilje projekta. Tožnica še pojasnjuje, da se je podjetje C., d.o.o., v marcu 2021 preimenovalo v Č., d.o.o., kar pomeni, da gre za isto podjetje (z isto davčno in matično številko). Poudarja, da ni jasno, zakaj je vloga istega podjetja v letu 2020 ustrezala vsem razpisnim pogojem, v letu 2021 pa je bil izdan sklep, da se vloga zavrne kot neustrezna zaradi neizpolnjevanja pogoja iz četrte alineje točke 4.2. posebnih razpisnih pogojev.

9.V zvezi z ugotovitvijo v izpodbijanem sklepu, da ni prišlo do realizacije, kot je bilo predstavljeno v zaključnem poročilu in opravljenem intervjuju z dne 21. 3. 2018, tožnica poudarja, da so bile izvedene vse zahtevane aktivnosti, ki so opisane v poročilu, na enak način pa so bile predstavljene tudi na intervjuju, za kar je podjetje A., d.o.o., dobilo pozitivno poslovno oceno. To podjetje je celo preseglo plan zaposlitvenih ciljev. V prijavnem listu je bila napoved povečanja z enega na dva zaposlena šele ob koncu leta 31. 12. 2019, dva zaposlena pa so imeli že od aprila oziroma septembra 2019 dalje in ju zadržali vse do aprila 2020. Ob tem ponavlja, da je na podlagi poročil in predstavitve vseh zahtevanih in doseženih ciljev na intervjuju dne 21. 3. 2018 podjetje A., d.o.o., od toženca dobilo pozitivno poslovno oceno in na tej podlagi subvencijo.

10.V nadaljevanju tožnica navaja, da toženec sam nasprotuje izpodbijanemu sklepu, ko izpostavlja, da je A. A. nastopal tudi kot odgovorna oseba podjetja B., d.o.o., ki je bilo podprto v letu 2012. Tožnica zanika navedbo, da tudi to podjetje ni doseglo vseh zahtevanih ciljev (iz pogodbe, št. SIA12/00025 z dne 9. 7. 2012). Če bi bilo tako, toženec ne bi odobril vloge podjetju A., d.o.o., v letu 2016. Poleg tega četrta alineja točke 4.2. posebnih razpisnih pogojev zajema samo obdobje zadnjih petih let.

11.V zvezi z ugotovitvami v izpodbijanem sklepu o nižji realizaciji prihodkov podjetja A., d.o.o., in njegovih zaposlitev, tožnica pojasnjuje, da so bili zaradi svetovne pandemske krize povsem onemogočeni pri normalnem poslovanju in že to, da je podjetje preživelo, štejejo kot uspeh. V marcu 2020 so še imeli dva zaposlena, z enim zaposlenim so vztrajali do 20. 4. 2020. Tako so presegli predvideno realizacijo števila zaposlenih iz priloge obrazcev M2 in prijavnega lista, kjer so ob prijavi predvideli na dan 31. 12. 2019 dva zaposlena in ne tri, kot je napačno zapisal in neupravičeno očital toženec. Zaradi izrednih pandemskih razmer so bili primorani zmanjšati število zaposlenih, sicer bi se izguba še povečala.

12.Tožnica navaja, da pogodba o sofinanciranju zavezuje obe strani, tako podjetje, ki mu je odobreno financiranje, kot tudi javni sklad, torej toženca, kot skrbnika pogodbe in nadzornika izvajanja vseh pogodbenih obveznosti. Tožnica je izvajala vse zahtevane aktivnosti, toženec pa je na drugi strani imel možnost nadzora in preverjanja podatkov ter njenih aktivnosti. Imel je vse njene podatke in bi jo lahko pozval k pojasnilom glede stanja in poslovanja podjetja, vendar je od intervjuja 21. 3. 2018 ni nikoli kontaktiral.

Nadaljnji potek upravnega spora

13.Toženec je sodišču predložil spise obravnavane zadeve in podal odgovor na tožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožbe.

14.Po obširnem povzemanju pravne podlage za izpodbijani sklep oziroma javni razpis toženec pojasnjuje, da je komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija) skladno z besedilom javnega razpisa preučila dosežene rezultate poslovanja že podprtih podjetij, v katerih je kot odgovorna oseba nastopal A. A. V izpodbijanem sklepu je obrazložena pravna podlaga, predstavljeni so konkretni podatki v zvezi z nedoseganjem zadanih ciljev, ki so javno objavljeni in preverljivi na portalu AJPES (https://www.ajpes.si/jolp), ter podana utemeljitev sprejete odločitve.

15.Toženec vztraja, da je tožničina vloga neustrezna, saj je njena odgovorna oseba A. A. v preteklih petih letih nastopal tudi kot odgovorna oseba v podprtem projektu podjetja A., d.o.o., ki ni izpolnilo zadanih ciljev. Ob povzemanju ugotovitev iz izpodbijanega sklepa v dokaz prilaga še dve prilogi iz vloge podjetja A., d.o.o.: prijavni list P2/000049 in finančni načrt, ki je skladno s 1. členom pogodbe, št. PSI16/00020, njen obvezni sestavni del. Iz slednjega so razvidni napovedani cilji podjetja A., d.o.o., na podlagi katerih je bila odobrena vloga tega podjetja. Poglavitni cilji so dejansko izvajanje opredeljenih storitev, ustvarjanje prihodkov, pretežni prodajni trg in število zaposlenih. Nobenega od teh ciljev podjetje ni doseglo, kar je jasno utemeljeno v izpodbijanem sklepu. Podjetje A., d.o.o., se je zavezalo, da bo na (celotnem svetovnem) trgu ponudilo internetno aplikacijo ..., ki bo omogočala trajno odpravljanje motenj pozornosti kar na domu in brez uporabe zdravil, vendar do tega nikoli ni prišlo.

16.Kot pojasnjuje toženec, je bilo podjetje B., d.o.o., katerega odgovorna oseba je bil prav tako A. A., izpostavljeno zaradi podobnega vzorca pridobitve sredstev in kasnejše nerealizacije napovedanih ciljev. Po izplačilu sredstev namreč ni prišlo do nadaljevanja projekta, uvrstitve produktov oziroma storitev na trg, čemur je sledilo počasno izčrpavanje podjetja, tako da ima negativni kapital.

17.Tožnica po mnenju toženca ne loči med doseganjem mejnikov za izplačilo subvencije (to so že minimalni cilji) ter ciljev v okviru oddane vloge, ki je sestavni del pogodbe o sofinanciranju ter namena in cilja javnega razpisa, na katerega se je prijavilo podjetje A., d.o.o. Skladno z besedilom javnega razpisa je njegov namen razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme ter ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev. Cilj javnega razpisa, dosežen po preteku treh let od odobritve, pa je tudi uspešno poslovanje podprtih podjetij, ki zaposlujejo, ustvarjajo čisti prihodek od prodaje in poslujejo z dobičkom.

18.Toženec navaja, da je povezava z obravnavano vloge tožnice v letu 2020 (takrat še pod imenom C., d.o.o.) brezpredmetna, saj takrat še ni razpolagal z javno objavljenimi podatki za poslovno leto 2019. Odločanje na podlagi podatkov iz leta 2018 pa ne bi bilo ustrezno in pravično, saj je zagonskim podjetjem treba dati določen čas, da uspejo doseči cilje na področju vzpostavitve produkta oziroma storitev na trgu in da ustvarjajo redne prihodke.

19.Sklepno toženec poudarja, da je dosledno upošteval določbe javnega razpisa ter da so vsi navedeni podatki v izpodbijanem sklepu resnični in podprti z dokazili. Kot pojasnjuje, redno spremlja poslovanje podprtih podjetij, pri čemer podatke pridobi iz javnih baz. Pri svojem osrednjem delu, ki ga predstavljajo javni razpisi, je po zakonodaji podrejen notranjim in zunanjim revizijam ter kontroli pristojnega ministrstva in tudi Računskega sodišča.

20.Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, upoštevajoč prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), po katerem lahko sodišče v sporu odloči na podlagi pisnih vlog strank in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se le-tej stranki pisno odpovesta. Tako tožnica kot toženec sta namreč podala takšni pisni izjavi.

21.Sodišče je na navedeni podlagi prebralo listine, ki sta jih predložili stranki, in sicer so to listinski dokazi tožnice: izpodbijani sklep (v sodnem spisu priloga A1), sklep, št. SI20/00102 z dne 4. 6. 2020 (A2), pogodba o sofinanciranju operacije, št. PSI16/00020 z dne 7. 7. 2016 (A3), izjava direktorja A., d.o.o., o številu zaposlenih na dan 28. 2. 2018 (A4), poročilo podjetja o doseganju zastavljenih ciljih iz predstavitve startup projekta in spremembi le teh z dne 2. 3. 2018 (A5), končno poročilo podjetja A., d.o.o. (A6), poročilo mentorja dr. B. B. o izvedbi, doseganju zastavljenih ciljev na področju mentoriranja in o stanju podjetja (A7), prijavni list za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2016 (P2) vlagatelja A., d.o.o. (A8), potrdili o odjavi iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za starševsko varstvo in zavarovanja za primer brezposelnosti za dva zaposlena podjetja A., d.o.o. (A9, A10) in vabilo toženca (s strani uslužbenca C. C.) na intervju z dne 8. 3. 2018 (A11), ter dokumentacija, ki jo je kot upravne spise zadeve predložil toženec (vključno z odločitvijo o podpori št. 3-1/1/MGRT/0 za javni razpis Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2021 (P2 2021) z dne 1. 2. 2021 ter javnim razpisom Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2016 (P2 2016), prijavnim listom podjetja A., d.o.o., na ta razpis in finančnim načrtom omenjenega podjetja).

Presoja sodišča

K I. točki izreka:

22.Tožba ni utemeljena.

23.Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa, s katerim je toženec zavrnil vlogo tožnice na javni razpis za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2021.

24.Izpodbijani sklep temelji na določbi četrte alineje točke 4.2. (Posebni pogoji za vlagatelje) javnega razpisa, ki določa, da vlagatelji, katerih ustanovitelji ali odgovorne osebe so nastopali kot ustanovitelji ali odgovorne osebe v okviru že podprtih projektov toženca v preteklih petih letih in niso izpolnili zadanih ciljev, niso upravičeni do sofinanciranja.

25.Kot izhaja iz prvega odstavka 28. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju: ZPOP-1), komisija toženca opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

26.Sodišče najprej ugotavlja, da se izpodbijani sklep neustrezno opira na okoliščino, da je A. A. nastopal kot odgovorna oseba podjetja B., d.o.o., ki je bilo podprto v letu 2012 po pogodbi o sofinanciranju št. SIA12/00025 z dne 9. 7. 2012, v letu 2019 pa se je zaprlo z negativnim kapitalom, pri čemer naj v vseh letih po subvenciji ne bi realiziralo napovedanih prihodkov in zaposlenih. Sodišče namreč zgolj na podlagi teh navedb ne more zaključiti, da je bilo podjetje B., d.o.o., podprto s projektom toženca (tudi) v petih letih pred predmetnim javnim razpisom (torej v času od aprila 2016 dalje). Na omenjene okoliščine zato zaključka, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz četrte alineje točke 4.2. javnega razpisa ni moč opreti.

27.Kljub temu pa je izpodbijani sklep po presoji sodišča zakonit, saj je toženec pravilno ugotovil, da je bila odgovorna oseba (tj. direktor) tožnice A. A. tudi odgovorna oseba podjetja A., d.o.o. (slednje med strankama niti ni sporno), ki je bilo s strani toženca sofinancirano v času petih let pred predmetnim javnim razpisom, zadanih ciljev pa ni izpolnilo. Iz pogodbe PSI16/00020 izhaja, da podjetje A., d.o.o., razvija aplikacijo ..., ki bo omogočala trajno odpravljanje motenj pozornosti kar na domu in brez uporabe zdravil. Toženec je podjetju dodelil subvencijo za sofinanciranje razvoja aplikacije ... v višini največ do 54.000,00 EUR, pri čemer so se sredstva dodeljevala po posameznih letih od 2016 do 2018. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov je bilo v pogodbi določeno od 1. 9. 2015 do 28. 2. 2018, ko je bil tudi skrajni datum za zaključek operacije.

28.Sodišče ugotavlja, da je za odločitev, sprejeto z izpodbijanim sklepom, ključna in hkrati zadostna v sklepu navedena ugotovitev, da podjetje A., d.o.o., v letih od 2018 do 2020 ni izvajalo napovedanih storitev. Tak zaključek je toženec oprl na javno objavljene podatke o poslovanju tega podjetja, po katerih je podjetje A., d.o.o., v letu 2018 realiziralo le 2.492 EUR prihodkov, v letu 2019 zgolj 2.043 EUR, v letu 2020 pa ni imelo nobenih prihodkov, poslovalo je z izgubo in negativnim kapitalom. Iz navedenega izhaja, da je toženec upošteval delovanje in poslovanje podjetja A., d.o.o., zlasti v času po zaključku operacije iz pogodbe PSI16/00020. Čeprav je bil po določbah te pogodbe kot skrajni datum za zaključek operacije oziroma razvoja aplikacije določen 28. 2. 2018, so namreč obveznosti podjetja obstajale tudi po tem datumu. V 14. členu pogodbe PSI16/00020 je določeno, da upravičenec (podjetje A., d.o.o.) jamči, da v času trajanja te pogodbe in v skladu z 71. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljevanju: Uredba 1303/2013) v primeru naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe še v roku treh let po zaključku operacije ne bo prišlo do prenehanja ali premestitve proizvodne dejavnosti iz programskega območja, spremembe lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost, ali bistvene spremembe, ki vpliva na značaj, cilje, ali pogoje izvajanja operacije, zaradi česar bi se spremenil njen prvotni cilj.

29.Ker se obveznosti po pogodbi PSI16/00020 nanašajo tudi na čas po 28. 2. 2018, toženec pa v izpodbijanem sklepu neizpolnitev zadanih ciljev očita prav za to obdobje, za odločitev niso pomembne tožničine navedbe o tem, da je podjetje A., d.o.o., izpolnilo vse zadane cilje v obdobju do 28. 2. 2018, ko je po njenih navedbah za vsako obdobje upravičenosti prejelo pozitivno oceno poslovanja in so mu bile subvencije za vsako od obdobij poročanja, nazadnje za obdobje do 28. 2. 2018, izplačane. Posledično tudi dokazi, ki naj bi potrjevali te navedbe, za odločitev niso pomembni. Tožnica pa s trditvami v smeri, da je omenjeno podjetje tudi v obdobju po 28. 2. 2018 izpolnilo vse zadane cilje, ni uspela izpodbiti nasprotnih ugotovitev toženca v izpodbijanem sklepu. Tožnica ne prereka ugotovitev v izpodbijanem sklepu o prihodkih podjetja A., d.o.o., v letih 2018, 2019 in 2020. V zvezi s tem (obdobjem) navaja le, da to podjetje še posluje in da je imelo v marcu 2020 dva zaposlena, z enim zaposlenim pa so vztrajali do 20. 4. 2020. Resničnost teh navedb potrjujejo predložena potrdila o odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Vendar pa obstoj teh zaposlitev še ne potrjuje, da je podjetje A., d.o.o., v obdobju še tri leta po 28. 2. 2018 izpolnjevalo zaveze iz pogodbe PSI16/00020. Iz navedb tožnice o zaposlitvah v podjetju A., d.o.o., na drugi strani izhaja, da po 20. 4. 2020 zaposlenih niti ni več imelo. Predvsem pa tožnica ni konkretizirano prerekala navedb toženca, da ni prišlo do izpolnitve zaveze podjetja A., d.o.o., da bo na trgu ponudilo internetno aplikacijo ...

30.Ob upoštevanju navedenega in ugotovitev toženca o poslovnih rezultatih podjetja A., d.o.o. v obdobju po 28. 2. 2018 ter ob odsotnosti trditev in dokazov tožnice o tem, kakšne dejavnosti naj bi podjetje A., d.o.o., izvajalo v obdobju po 28. 2. 2018 (katere, kdaj, kje ipd.), je utemeljeno zaključiti, da je v tem obdobju (že po 28. 2. 2018, zlasti pa od leta 2020 dalje) pri delovanju podjetja A., d.o.o., prišlo do bistvene spremembe, kot jo določata točka c) prvega odstavka 71. člena Uredbe 1303/2013 ter 14. člen pogodbe PSI16/00020, kar narekuje nadaljnji zaključek, da podjetje A., d.o.o., ni izpolnilo vseh v pogodbi PSI16/00020 zadanih ciljev.

31.Ta zaključek ni v nasprotju z navedbo v izpodbijanem sklepu, da je podjetje A., d.o.o., sicer izpolnilo minimalne cilje. Ta navedba se (kot izhaja iz sledečega besedila v oklepaju) nanaša (le) na dejavnosti razvoja in začetka komercializacije aplikacije, torej na obdobje, ki sovpada s časom trajanja operacije po pogodbi PSI16/00020 (do 28. 2. 2018), ne pa na čas po tem. Prav tako tožnica nezakonitost izpodbijanega sklepa zmotno utemeljuje s sklicevanjem na sklep toženca, št. SI20/00102 z dne 4. 6. 2020, v katerem se toženec ni skliceval na neizpolnjevanje pogoja iz četrte alineje točke 4.2. razpisa. S tem sklepom toženec vloge tožnice (tedaj s firmo C., d.o.o.) ni odobril, ker je dosegla premalo točk, pri čemer je komisija toženca vlogo ocenila ob upoštevanju meril za ocenjevanje vlog. A to še ne pomeni, da je zato toženec v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovil, ali je podjetje A., d.o.o., izpolnilo vse zahtevane cilje projekta. Ne le, da toženec ni vezan na dejanske ugotovitve iz obrazložitve sklepa, izdanega v drugem razpisnem postopku, pomembno je tudi, da se tožnici izdana sklepa (izpodbijani in tisti z dne 4. 6. 2020) oziroma v njiju presojane okoliščine niti ne nanašajo na isto časovno obdobje.

32.Poleg tega toženec v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da podjetje A., d.o.o., ni realiziralo prihodkov, ki jih je napovedalo v finančnem načrtu, priloženem vlogi na javni razpis. Za leto 2018 je realiziralo zgolj 2.492 EUR prihodkov od napovedanih 35.000 EUR, v letu 2019 zgolj 2.043 EUR od napovedanih 140.000 EUR, v letu 2020 pa kljub napovedi 250.000 EUR prihodkov teh ni imelo. Iz finančnega načrta tudi izhaja, da naj bi podjetje A., d.o.o., v letu 2020 ves čas imelo tri in ne zgolj dva zaposlena. V skladu s tretjo alinejo 1. člena pogodbe PSI16/00020 je vloga podjetja A., d.o.o., za sofinanciranje sestavni del pogodbe. Nedoseganje napovedanih prihodkov in števila zaposlenih tako pomeni neizpolnjevanje zavez iz te pogodbe. Ker je iz navedenega razvidno, da omenjeno podjetje teh zavez oziroma zadanih ciljev ni izpolnjevalo že v obdobju pred pandemsko krizo, ki je nastopila v februarju oziroma marcu 2020, niti tožničino sklicevanje na to okoliščino do drugačne odločitve v obravnavanem primeru ne more pripeljati.

33.Pravilen je torej zaključek iz izpodbijanega sklepa, da tožničina vloga ne ustreza razpisnemu pogoju iz četrte alineje točke 4.2. javnega razpisa, saj je njena odgovorna oseba (direktor A. A.) nastopala tudi kot odgovorna oseba drugega podjetja (A., d.o.o.) v okviru podprtega projekta toženca v preteklih petih letih pred predmetnim javnim razpisom, to podjetje pa zadanih ciljev ni izpolnilo.

34.Glede na vse obrazloženo je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

35.Izrek o stroških tega postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Ta Uredba v 71. členu določa: 1. Operacija, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, vrne prispevek iz skladov ESI, če v petih letih od datuma končnega izplačila upravičencu ali v času, ki je določen v pravilih o državni pomoči, kadar je ustrezno, nastopi karkoli od naslednjega: (a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja; (b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali (c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji.Neupravičeno plačane zneske za operacijo izterja država članica sorazmerno z obdobjem, v zvezi s katerim ustrezne zahteve niso bile izpolnjene.Države članice lahko skrajšajo rok iz prvega pododstavka na tri leta v primerih, ko gre za vzdrževanje naložb ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP.2. Pri operaciji, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, je treba prispevke iz skladov ESI vrniti, če se proizvodna dejavnost v 10 letih od zadnjega izplačila upravičencu premesti iz Unije, razen kadar je upravičenec MSP. Kadar je prispevek iz skladov ESI v obliki državne pomoči, se namesto desetletnega obdobja uporabi rok, ki velja v okviru pravil o državni pomoči.3. Operacije, ki jih podpira ESS, in operacije, ki jih podpirajo drugi skladi ESI, ki niso naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, vrnejo prispevek iz sklada samo, kadar zanje velja obveznost za vzdrževanje naložb v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči in kadar gre za prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti v obdobju iz navedenih pravil.4. Odstavka 1, 2 in 3 se ne uporabljata za prispevke finančnim instrumentom ali iz finančnih instrumentov ali za kakršno koli drugo operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.5. Odstavka 1, 2 in 3 se ne uporabljata za fizične osebe, ki so upravičenci do investicijske podpore in po koncu investicijske operacije postanejo upravičene do pomoči ter prejmejo pomoč v okviru Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, kadar so zadevne naložbe neposredno povezane z vrsto dejavnosti, ki je upravičena do podpore iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (2007) - ZPOP-1 - člen 28, 28/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia