Jedro

Določba 271. člena ZDavP-2, ki določa, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun, pomeni, da zavezanec podatkov in zahtev, ki jih je navedel v ugovoru zoper informativni izračun, kasneje v pritožbi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o ugovoru, ne more več spreminjati, dejstev in zahtev pa tudi ne more navajati oz. postavljati na novo.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odločbi RS, Ministrstva za finance, Davčnega urada Murska Sobota št. DT 01-10097 z dne 26. 2. 2009 in RS, Ministrstva za finance, št. DT-499-01-145/2009-2 z dne 18. 6. 2009 se odpravita. Zadeva se vrne Davčnemu uradu Murska Sobota v ponoven postopek.

2. Toženka je dolžan tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 80,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe brezobrestno, po izteku navedenega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 2007 v znesku 4.403,35 EUR. S to odločbo se nadomesti odločba istega davčnega organa št. 01 10097-29775 z dne 21. 11. 2008, s katero je bila tožniku kot zavezancu odmerjena dohodnina v višini 4.199,12 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da je bila z izpodbijano odločbo nadomeščena prej izdana odločba o odmeri dohodnine z dne 21. 11. 2008 potem, ko je tožnik kot zavezanec zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da umika zahtevo za priznanje posebne olajšave za hčerko A.A., zahteva pa razliko posebne olajšave za otroka B.B. in C.C., ki živita pri njem in za katera mati D.D. plačuje preživnino. Zato prosi, da se mu ponovno odmeri dohodnina za leto 2007. Tako je davčni organ zavezancu, upoštevaje zavezančeve in svoje podatke, na novo odmeril dohodnino za leto 2007 v navedenem znesku (4.404,35 EUR).

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana v skladu z zavezančevim umikom pritožbe. Pritožnik pa želi sedaj v novi pritožbi uveljavljati nova dejstva, saj želi, da se mu prizna tudi olajšava za A.A. za celo leto. Pogoji za uveljavljanje posebne olajšave so določeni v 271. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. list RS, št. 117/06). Tam je določeno, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun. Ponovno uveljavljanje posebne olajšave za hčerko A.A. kot vzdrževanega družinskega člana v (novi) pritožbi zoper nadomestno odločbo je treba šteti kot novo dejstvo. Novo dejstvo pa se v skladu z 238. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2 s spremembami) v pritožbenem postopku lahko upošteva le v primeru, da ga zavezanec ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. V konkretnem primeru je zavezanec v ugovoru zoper informativni izračun hčerko A.A. uveljavljal kot vzdrževanega družinskega člana, potem pa je v pritožbi z dne 10. 12. 2008 (zoper odločbo z dne 21. 11. 2008) ta ugovor umaknil z izjavo, da hčerke A.A. ne želi uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana, kar je prvostopni organ v izpodbijani odločbi upravičeno upošteval. Zavezanec je torej imel možnost, da uveljavlja hčerko A.A. kot vzdrževanega družinskega člana, vendar se je tej pravici odrekel v pritožbi z dne 10. 12. 2008. To pa pomeni, da je uveljavljanje hčerke A.A. v pritožbi zoper nadomestno odločbo novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Glede pritožbenega ugovora, da pritožniku od leta 2005 ni bila priznana pravilna olajšava za B.B. in C.C., drugostopni organ pojasnjuje, da je odmera dohodnine za vsako leto samostojen postopek, kar pomeni, da v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 2007 ni mogoče uveljavljati nepravilnosti, ki so se po navedbah pritožnika zgodile v letih 2005 in 2006, ampak bi moral pritožnik te nepravilnosti uveljavljati v pritožbah zoper vsako posamezno odmerno odločbo.

Tožnik v tožbi (smiselno) navaja, da je v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, kot je to določeno v 271. členu ZDavP-2. Ker ni dovolj poznal zakonodaje, je v ugovoru uveljavljal olajšavo za hčerko A.A. (rojeno dne ...) le za čas od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2007 (6 mesecev), do dopolnjenega 26. leta. Pozneje pa je izvedel, da zakon dovoljuje olajšavo za družinske člane tudi po dopolnjenem 26. letu, če so kot študenti vpisani na redni študij in redno študirajo. Hčerka A.A. je še vedno vpisana na fakulteti kot redni študent, zadnji izpit je opravila dne 9. 5. 2009, manjka še zagovor diplome. To dejstvo je upravni organ poznal (ker je celoletno olajšavo za hčerko A.A. uveljavljala njena mati) in bi ga moral upoštevati pri odmeri dohodnine. Zahteva tudi ponoven izračun dohodnine za leti 2005 in 2006, saj mu tudi za ti dve leti ni bila pravilno odmerjena. Že v prejšnjih letih (od leta 2005 naprej) je v neštetih pritožbah trdil, da pri izračunu odmere dohodnine nekaj ni v redu, šele sedaj pa je izvedel (iz izpodbijane odločbe), da lahko davčni zavezanec uveljavlja svoj del olajšave samo do razlike med plačano preživnino in polovico zakonsko določene olajšave. Je invalid druge kategorije s polovičnim delovnim časom, samohranilec dveh takrat še mladoletnih otrok, poleg tega je zavezan še k plačevanju oskrbnine za mater v domu ostarelih. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in drugostopno odločbo ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje, tožena stranka pa mu je dolžna povrniti nastale pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka iz razlogov, ki so razvidni iz drugostopne odločbe.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je po presoji sodišča delno utemeljen tožbeni ugovor, po katerem upravni organ tožniku neupravičeno ni priznal posebne olajšave za hčerko A.A. kot vzdrževanega družinskega člana. Ta ugovor je le delno utemeljen zato, ker bi bilo treba navedeno posebno olajšavo tožniku priznati za obdobje 6 mesecev, kot je to uveljavljal v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Ostali tožbeni ugovori so neutemeljeni iz razlogov, ki jih navaja že upravni organ, sodišče pa se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št 105/06, 62/010).

Pogoji za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane so določeni v 271. členu ZDavP-2, kjer je določeno, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun. To po presoji sodišča pomeni, da zavezanec podatkov in zahtev, ki jih je navedel v ugovoru zoper informativni izračun, kasneje v pritožbi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o ugovoru, ne more več spreminjati ali postavljati na novo.

V obravnavani zadevi je iz spisov zadeve razvidno, da je bil tožniku za leto 2007 izdan informativni izračun dohodnine z dne 9. 5. 2008, kjer mu je bila posebna olajšava za vzdrževane družinske člane priznana le za dva otroka - B.B. in C.C. Zato je tožnik zoper naveden informativni izračun vložil ugovor z dne 19. 5. 2008 z zahtevo, da naj mu upravni organ upošteva posebno olajšavo še za dva vzdrževana družinska člana - za E.E. (za celo leto) in za A.A. za obdobje od januarja do junija 2007. V skladu s tem ugovorom je bila izdana prvotna prvostopna odločba z dne 21. 11. 2008, kjer so bili tožniku kot družinski člani (glede na podatke spisa pravilno, v skladu z njegovo zahtevo) priznani A.A., C.C. in E.E. za celo leto in A.A. prvih 6 mesecev. Vendar pa je tožnik zoper to prvotno prvostopno odločbo vložil pritožbo z dne 4. 12. 2008, v kateri je za A.A. uveljavljal celoletno olajšavo, ker da je še vedno redna študentka, pa čeprav je že dopolnila 26 let. Z vlogo z dne 10. 12. 2008 je tožnik navedeno pritožbo glede davčne olajšave za A.A. umaknil, poleg tega je zahteval ponovni izračun olajšave za B.B. in C.C. Po prejemu navedenih dveh tožnikovih vlog je prvostopni organ izdal v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo z dne 26. 2. 2009, v kateri hčerke A.A. ni več upošteval kot vzdrževanega družinskega člana z obrazložitvijo, da je tožnik s pritožbo z dne 4. 12. 2008 umaknil zahtevek za posebno olajšavo za hčerko A.A. Drugostopni organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil z obrazložitvijo, da je treba tožnikovo zahtevo za priznanje hčerke A.A. kot vzdrževanega družinskega član obravnavati kot novo dejstvo, saj je tožnik svojo zahtevo za priznanje posebne olajšave za hčerko A.A. jo v postopku sam umaknil. Zgoraj povzeto, s strani obeh upravnih organov ugotovljeno oz. upoštevano dejansko stanje v delu, ki se nanaša na hčerko A.A. pa, glede na podatke spisa, ni pravilno ugotovljeno. Tožnik namreč niti v pritožbi z dne 4. 12. 2008 niti v umiku te pritožbe z dne 10. 12. 2008 ni navedel, da umika svoj zahtevek za davčno olajšavo za hčerko A.A., ampak je v pritožbi ( z dne 4. 12. 2008) (neupravičeno) zahteval, da se mu ta olajšava prizna za celo leto, v umiku pritožbe z dne 10. 12. 2008 pa je navedel le to, da umika pritožbo glede davčne olajšave za A.A. (da torej umika pritožbo z dne 4. 12. 2008). Tega, da za hčerko A.A. umika svoj zahtevek za priznanje davčne olajšave, ni navedel, zato so dejanske ugotovitve upravnih organov v zvezi s tem neskladne s podatki spisa.

Iz navedenega razloga je torej tožba utemeljena, ker sta oba upravna organa zmotno ugotovila dejansko stanje zadeve s tem, ko sta ugotovila, da je tožnik umaknil zahtevek za davčno olajšavo za hčerko A.A. Tožnik je ta zahtevek zakonito postavil v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Ker ga je postavil le za prvih 6 mesecev leta 2007, je odločitev prvostopnega organa v prvotni odločbi z dne 21. 11. 2008 glede tega pravilna, kasnejši tožnikovi ugovori v zvezi s tem pa neutemeljeni. Ugotovitev, da bi naj tožnik svoj zahtevek glede priznanja davčne olajšave za hčerko A.A. umaknil, pa nima podlage v predloženih upravnih spisih zadeve.

Ostali tožbeni ugovori so neutemeljeni iz razlogov, ki jih navajata že upravna organa. Ugovori, ki se nanašajo na postopke odmere dohodnine v predhodnih letih, ne morejo biti predmet odločanja v tem upravnem sporu, saj gre za druge samostojne upravne postopke. Tožbeni ugovori, v smislu katerih bi bilo treba vse tožnikove ugovore upoštevati iz razloga, ker ni davčni strokovnjak, so neutemeljeni, saj ta okoliščina sama po sebi strankam v davčnih postopkih ne daje kakih posebnih postopkovnih pravic v smislu, kot to pričakuje tožnik. Tožnikova pričakovanja namreč močno presegajo njegove, iz načela pomoči neuki stranki izhajajoče postopkovne pravice. Stranke v upravnih oz. postopkih imajo vselej možnost, da si (seveda pravočasno) pridobijo ustrezno strokovno pomoč.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker so ugotovljena dejstva v delu, ki se nanaša na priznanje posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana A.A. nepopolno ugotovljena oz. v nasprotju s podatki spisa, zato ji je ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo moral prvostopni organa v navedenem delu popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje zadeve ter potem ponovno odločiti o zadevi.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, v povezavi z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. list RS, št. 24/07). Ker tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo pavšalni stroški v višini 80,00 EUR.