Jedro

Po prilogi št. 1, kjer je določena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli 16. člena ZST-1, je pri vrednosti spornega predmeta do vključno 10.000,00 EUR določena sodna taksa v znesku 135,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 405,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se ugovor toženke zoper plačilni nalog z dne 16. 12. 2021 zavrne.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje toženka po pooblaščencu, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo sodno takso. Izpostavlja, da iz plačilnega naloga niso razvidne osnove, od katerih je sodna taksa odmerjena in da sodna taksa v znesku 405,00 EUR ne odgovarja nobenemu znesku iz tabele št. 1 (priloge ZST-1) v povezavi z uporabo 16. člena ZST-1. Zato ni jasno, na podlagi katerega od zneskov vrednosti spornega predmeta je sodišče odmerilo sodno takso. Tako je prepričana, da je njen ugovor zoper plačilni nalog utemeljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, ki jo v pritožbi smiselno zatrjuje toženka z navajanjem, da ni jasno na podlagi katerega od zneskov spornega predmeta je sodišče odmerilo sodno takso. Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo razloge za svojo odločitev. Ti razlogi si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, na katero sodišče druge stopnje pazi tudi uradoma, ni podana.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka vložila pritožbo zoper sodbo z dne 19. 10. 2021. Sodbo izpodbija v celoti, zaradi česar vrednost zahtevka znaša 9.345,20 EUR, kar pritožba niti ne izpodbija, saj zgolj ponavlja trditve iz ugovora zoper plačilni nalog, na katere pa je popolno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

6. V skladu s tar. št. 1121 ZST-1 se za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari določi količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 v višini 3,0. Po prilogi št. 1, kjer je določena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do 500.000 EUR, je pri vrednosti spornega predmeta do vključno 10.000,00 EUR določena sodna taksa v znesku 135,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 405,00 EUR, kot je v celoti pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Posebno prepisovanje osnove v plačilni nalog, to je vrednosti spornega predmeta, na kar se v pritožbi še sklicuje toženka, pa ZST-1 ne zahteva.

7. Pritožbene navede tako niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi po preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni zasledilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, je pritožbo kot neutemljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih toženka ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).