Jedro

Na odločitev o stroških postopka ne more vplivati, ali je posamezni udeleženec v postopku nastopal kot predlagatelj ali nasprotni udeleženec, niti okoliščina, da nasprotni udeleženec ni soglašal s postopkom in načinom delitve skupnega premoženja, niti to, da ni on predlagal sodnega izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: (1.) Okrajno sodišče v Radovljici je z izpodbijanim sklepom odločilo, da znašajo skupni stroški postopka 1.462,26 EUR (točka 1 izreka) in nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora predlagateljici povrniti polovico teh stroškov, to je znesek 731,13 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila (točka 2 izreka).

(2.) Zoper odločitev pod točko 2 izreka vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Meni, da polovice sodnih stroškov ni dolžan plačati, saj od leta 2003 do danes v celoti sam skrbi za sina M. Predlagateljica je sama zahtevala sodnega izvedenca in s prodajo nasprotni udeleženec ni nikoli soglašal. Sodišče je stanovanje razdelilo na polovico, vendar je nasprotni udeleženec svoj delež takoj prenesel na sina M. Sklep je bil izdan na predlog predlagateljice in sam pri stroških sodnih taks, predvsem pa tudi sodnemu cenilcu, nima nič. Iz teh razlogov predlaga, da se ga oprosti plačila teh stroškov.

(3.) Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Kot izhaja iz podatkov spisa, je med udeležencema tega postopka tekel postopek za razdelitev njunega skupnega premoženja, to je stanovanja na naslovu T., katerega skupna lastnika, z enakima deležema, sta bila udeleženca. O načinu razdelitve je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 26.2.2009, ki je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2111/2009, z dne 14.10.2009. O skupnih stroških postopka s tem sklepom ni bilo odločeno in je zato sodišče prve stopnje o tem izdalo poseben sklep, ki je predmet tega pritožbenega preizkusa.

(6.) Po 126. členu Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP v zvezi s 130. členom ZNP, skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev. V konkretnem primeru sta bila deleža udeležencev tega postopka enaka, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da ½ skupnih stroškov postopka (kamor sodijo stroški takse za predlog in sklep ter stroški sodnega izvedenca in katerih višino pritožnik ne izpodbija), nosi nasprotni udeleženec, pravilna. Ker jih je v teku postopka v celoti nosila predlagateljica, ji je torej nasprotni udeleženec dolžan povrniti ustrezen del (½), to je 731,13 EUR.

(7.) Na odločitev o stroških postopka ne more vplivati, ali je posamezni udeleženec v postopku nastopal kot predlagatelj ali nasprotni udeleženec, niti okoliščina, da nasprotni udeleženec ni soglašal s postopkom in načinom delitve skupnega premoženja, niti to, da ni on predlagal sodnega izvedenca, saj je zgoraj citirana zakonska določba jasna in ne pozna izjem. Enako neupoštevno pa je tudi s strani pritožnika zatrjevano dejstvo, da skupnega sina M. preživlja sam in da je svoj delež na stanovanju prenesel nanj. Preživljanje določene osebe nima namreč s stroški tega postopka nobene zveze in bo moral pritožnik, v kolikor meni, da je do tega upravičen, morebitne zahtevke iz tega naslova uveljaviti na drug način. Ker je bil sam stranka tega postopka (in ne sin), je lahko tudi zgolj on sam zavezan za povračilo stroškov, prenos lastninske pravice pa seveda tudi ne more imeti vpliva na pravico predlagateljice, da dobi povrnjen ustrezen del stroškov.

(8.) Ker torej pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora v okviru 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(9.) O pritožbi je na podlagi 366.a člena v zvezi z 37. členom ZNP odločala sodnica posameznica.