Jedro

Sodišče pritrjuje tožniku, da iz odločbe, št. Bpp 522/2015 z dne 10. 4. 2015, izrecno ne izhaja, da mu je bila BPP dodeljena za navedeni pravdni postopek, kar pa še ne pomeni, da se le-ta na ta postopek ne nanaša. Kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v svoji odločbi in kar nedvomno potrjujejo podatki spisa, je bila tožniku z odločbo z dne 10. 4. 2015 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi povrnitve škode ali znižanja najemnine, torej za postopek, ki ob izdaji odločbe za BPP pred sodiščem še ni bil uveden, zato tudi označbe v vpisniku še ni bilo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP priznal A.A. nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 522/2015 z dne 10. 4. 2015 v višini 93,64 EUR, navedeni znesek povečal še za 22 % DDV, kar skupno znaša 114,24 EUR, višji zahtevek pa zavrnil (1. točka izreka), določil način izplačila (2. točka izreka) in še ugotovil, da je odvetnica zavezanka za plačilo DDV (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da gre v zadevi za ponovno odločanje po sodbi Upravnega sodišča RS, I U 866/2016 z dne 25. 10. 2016. Upravičencu B.B. (tožniku) je bila z odločbo z dne 10. 4. 2015 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi povrnitve škode ali znižanja najemnine. Za izvajanje BPP je bila določena A.A., ki je bila 30. 9. 2015 razrešena. Organ je uvodoma ugotovil, da z nobeno drugo zadevo tožniku ni bila dodeljena BPP za postopek pod opr. št. II P 1197/2015 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, kar kažejo tudi podatki vpisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani in časovno sosledje postopanja tožnika, kljub drugačni označbi vrste zadeve v odločbi za BPP v primerjavi s podatki vpisnika. V zvezi z obljubo dodeljene odvetnice, da bo določene storitve za tožnika opravila pro bono, je odvetnica pojasnila, da je tožniku v skladu s 37. členom Kodeksa odvetniške etike zagotovila opravo določenih storitev pro bono, pod pogojem, da mu BPP ne bo dodeljena. Ker pa mu je bila, uresničitev te obljube ni bila potrebna. Organ je ponovno odmeril odvetnici nagrado v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in sicer: - po tar. št. 39/1 OT za posvet z upravičencem v trajanju do ene ure priznal nagrado v višini 50 točk (2 x 25 točk za vsake pol ure posveta) in za pregled listin v trajanju do ene ure prav tako nagrado v višini 50 točk (2 x 25 točk za vsake pol ure dela), - po tar. št. 27/2 OT priznal nagrado za pripravo in vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku II P 1197/2015 v višini 75 točk (300 točk x ¼), pri odmeri nagrade pa upošteval vrednost spornega predmeta v višini 2.500,00 EUR (300 točk po tar. št. 18/1 OT), - po tar. št. 39/3 priznal odvetnici tudi nagrado za obrazložen dopis (odgovor na poziv za dopolnitev predloga za dne 13. 5. 2016) v višini 25 točk (50 točk x ½), in - priznal še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje, tiskanje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 4 točke, kar je 2 % od priznane nagrade. Organ ji je tako priznal nagrado za postopek na I. stopnji in pavšalne potrebne izdatke, skupno 204 točke, kar glede na na vrednost točke 0,459 EUR znaša 93,64 EUR.

2. Tožnik je v tožbi navedel, da je organ za BPP zmotno in nepopolno ugotovil dejstva in napačno odločil o priznani nagradi. Tožnik ni nikoli zaprosil za BPP za postopek II P 1197/2015 in nikoli ni vložil nobene vloge. Vse svoje prošnje tožnik vlaga na predpisanih obrazcih, na katerih mora natančno navesti, za kateri postopek zaproša za BPP. Odločba za BPP se ne more prenesti in izkoristiti za drug postopek. Tožnik ni nikoli podpisal pooblastila za ta postopek, niti za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe, prav tako ni nikoli podpisal niti obrazca za BPP za motenje posesti. Če je odvetnica tako pooblastilo imela, je ponarejeno. S takim postopanjem so tožniku kršene ustavne pravice. Gre za goljufijo in prevaro. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, sklep razveljavi in odloči, da se odvetnici nagrada ne prizna. Tožnik je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

4. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo navedla, da v času izdaje napotnice opravilna številka zadeve še ni bila znana, kar izhaja tudi iz predloga za izdajo začasne odredbe. Kot zveza je navedena IV P 735/2015, izdana začasna odredba pa je bila izdana v zadevi II P 1197/2015. V zadevah, kjer je nasprotna stranka C.C., je njej znana ena situacija in v tej izdana odločba, št. Bpp 522/2015. Glede zastopanja pro bono je pojasnila, da je bilo takšno njeno zastopanje pogojeno z ne-dodelitvijo BPP tožniku. Predlagala je zavrnitev tožbe.

5. Tožnik je v vlogi še dodal, da navedbe odvetnice ne držijo in da bo zoper njo vložil odškodninsko tožbo. Postopek IV P 735/2015 nima nobene zveze s postopkom II P 1197/2015. Poudaril je, da odvetnici ni nikoli dal nobenega pooblastila za zastopanje, vključno v zvezi z predlogom za izdajo začasne odredbe, odvetnica pa mu je dejala, da ga bo vložila pro bono, ker je vse svoje pravdne postopke predal njej.

6. Stranka z interesom A.A. je vztrajala pri svojih navedbah in predlagala kot doslej.

7. Tožnik je v dodatni vlogi še navedel, da se odvetnica predstavlja kot zastopnica toženke, kar ne drži, saj ni dala nobenega pooblastila za zastopanje Okrožnega sodišča. Poudaril je, da je jasno navedel, da prosi za dodelitev BPP za vložitev odgovora na tožbo za pravdni postopek IV P 735/2015 ter za vložitev nasprotne tožbe in za nič drugega, sploh pa ne za predlog za izdajo začasne odredbe v popolnoma drugi zadevi. Za postopek IV P 735/2015 je bila odvetnica že plačana, sicer pa je zamudila rok za vložitev nasprotne tožbe in je tožniku dodeljena BPP propadla.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je organ za BPP sprejel izpodbijano odločitev po tem, ko je naslovno sodišče s sodbo, I U 866/2016 z dne 25. 10. 2016, tožbi tožnika ugodilo, odpravilo sklep istega organa, št. Bpp 522/2015 z dne 5. 5. 2016, in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. Sodišče tako v tem upravnem sporu presoja, ali je organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in stališč, ki se tičejo postopka, v skladu s četrtim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga, pri čemer ni vezano na tožbene razloge (40. člen ZUS-1).

10. Sodišče nadalje pojasnjuje tožniku, da se A.A. v tem upravnem sporu ne predstavlja kot zastopnica toženke, tj. Republike Slovenije, temveč jo je sodišče pozvalo, da se udeležuje tega postopka kot stranka z interesom v skladu z 19. členom ZUS-1, čemur je odvetnica tudi sledila.

11. V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o priznanju nagrade in stroškov A.A. (v tem sporu stranke z interesom) za zastopanje v pravdnem postopku II P 1197/2015 pred sodiščem I. stopnje.

12. Tožnik uvodoma ugovarja, da ni nikoli zaprosil za BPP za postopek pod opr. št. II P 1197/2015. Sodišče sicer pritrjuje tožniku, da iz odločbe, št. Bpp 522/2015 z dne 10. 4. 2015, izrecno ne izhaja, da mu je bila BPP dodeljena za navedeni pravdni postopek, kar pa še ne pomeni, da se le-ta na ta postopek ne nanaša. Kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v svoji odločbi in kar nedvomno potrjujejo podatki spisa, je bila tožniku z odločbo z dne 10. 4. 2015 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi povrnitve škode ali znižanja najemnine, torej za postopek, ki ob izdaji odločbe za BPP pred sodiščem še ni bil uveden, zato tudi označbe v vpisniku še ni bilo. Vendar pa glede na vrsto zadeve (povrnitev škode ali znižanje najemnine), za katero je tožniku bila BPP odobrena in ob upoštevanju podatkov, ki jih je pridobil organ za BPP in ki izhajajo iz vpisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani (motenje posesti (izklop elektrike, vode, ipd)), gre nedvomno za postopek, voden pod opr. št. II P 1197/2015. Da je organ za BPP pravilno identificiral postopek v zvezi z dodeljeno BPP, pa potrjujejo tudi navedbe tožnika v pripravljalnih vlogah, ko tožnik pojasnjuje, da je zaprosil za BPP za vložitev odgovora na tožbo in nasprotne tožbe v postopku IV P 735/2915, kjer je tožnik nastopal kot toženec zaradi prekinitve najemne pogodbe, postopek II P 1197/2015 pa je bil uveden kot posledica vložene nasprotne tožbe v zvezi s postopkom IV P 735/2015. Glede na povedano pa to tudi pomeni, da je bila odvetnica pooblaščena za vložitev predloga za začasno odredbo v postopku II P 1197/2015. Razloge odvetnice za njeno vložitev (nujnost in potrebnost glede na bivalno situacijo tožnika in družine) pa je organ za BPP kot prepričljive tudi sprejel. In z njimi se strinja tudi sodišče. Enako pa velja tudi za pojasnilo odvetnice v zvezi z obljubo o pro bono zastopanju tožnika, torej pod pogojem, če tožniku BPP ne bi bila dodeljena.

13. Sodišče tožniku še pojasnjuje, da je namen ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP), BPP pa se lahko v isti zadevi (med drugim) dodeli za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji (26. člen ZBPP), kar glede na začetek postopka pred pravdnim sodiščem pomeni z vložitvijo tožbe (179. člen Zakona o pravdnem postopku). In šele z vložitvijo tožbe zadeva dobi ustrezno označbo v vpisniku sodišča. Podatki spisa pa tudi potrjujejo, da je tožnik pooblastilo izbrani odvetnici za zastopanje po odločbi za BPP, št. Bpp 522/2915 z dne 10 4. 2015, podpisal, zato tudi ne drži, da tožnik odvetnice za ta postopek ni nikoli pooblastil. 14. Na drugačno odločitev v zadevi pa tudi ne morejo vplivati navedbe tožnika o prepozno vloženi nasprotni tožbi odvetnice, torej o neuspehu po dodeljeni BPP, saj morebiten neuspeh za stranko v postopku ne vpliva na plačilo stroškov, ki jih je imel pooblaščenec z zastopanjem stranke v določeni zadevi (39., 40. člen ZBPP), ne glede na to pa sodišče še pripominja, da pa iz sklepa o zavrženju tožbe, II P 1197/2015 z dne 27. 6. 2016 (ki ga je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani s sklepom, z dne 11. 1. 2017), tudi ne izhaja, da je bila tožba zavržena iz zatrjevanega razloga, temveč zato, ker tožba kljub pozivu na dopolnitev ni bila popolna in zato neprimerna za obravnavo.

15. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 16. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.