Jedro

Listine, ki so podlaga za vknjižbo, določa 21. člen ZZK, pri čemer se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj, nepremičnina pa mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice kot neutemeljen in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega referenta istega sodišča opr. št. Dn. št. 1038/99 z dne 13.5.1999, da se pri vložku 1659 na nepremičnini parc. št. 14/3 k.o...., last pokojnega J. K., zavrne vknjižba lastninske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 24.4.1979 in aneksa z dne 21.10.1992. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagateljica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa ter popravek v zemljiški knjigi na podlagi obeh kupnih pogodb. Navaja, da je na podlagi denacionalizacije pridobila v last in posest z.k. vložek št. 212 k.o. .... in z.k. vložek 1573 k.o. ...., ki ga sestavljajo parcele 14/3 in 14/4 vključno s predmetnim zemljiščem. Ker bi rada celotno posest zemljiškoknjižno in katastrsko uredila, predlaga naslednje: vl. št. 212, parcela 3/1 je deljena na vl. št. 1659 k.o. ...., parcela 14/3 in na vl. št. 1573 k.o. ..., parcela 14/4. S kupno pogodbo z dne 24.4.1979 je predlagateljica pridobila kletne prostore, rake in prizidek, ki še ni v celoti napisana na njeno ime. V kupni pogodbi so citirane notranje mere. Pri geodetskem merjenju niso upoštevali mero bivših rak. Predlaga, da se stanje uredi in k parceli 14/4 vpišejo manjko kvadrature na račun rečnih rak, ostali nevpisani kletni prostori pa na parcelo 14/3. Če parcelno stanje še ne bi bilo pregledno, predlaga ponovno meritev in vpis v zemljiško knjigo.

Pritožba ni utemeljena.

Za preizkus pravilnosti odločitve zemljiškoknjižnega sodišča je treba uporabiti določbe Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 33/95 - v nadaljevanju ZZK), predvsem tiste, ki urejajo postopek odločanja o vpisih v zemljiško knjigo. Predlogu za vpis mora predlagatelj predložiti predpisane listine (1. odstavek 82. člena ZZK). Listine, ki so podlaga za vknjižbo, določa 21. člen ZZK, pri čemer se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj, nepremičnina pa mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. V konkretni zadevi predlagateljica zahteva vpis lastninske pravice na parc. št. 14/3 k.o...., vpisani pri vložku 1659. Pri tem se sklicuje na kupoprodajno pogodbo z dne 24.4.1979 in aneks k tej pogodbi, ki ju tudi prilaga predlogu. Glede na zemljiškoknjižno stanje sporne parcele, ki je v lasti pokojnega J.K., označena pa je kot stavbišče, gospodarsko poslopje v izmeri 125 m2 in dvorišče v izmeri 188 m2, pa nobena od navedenih pogodb ne more biti podlaga predlaganemu vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo. Kupna pogodba z dne 24.4.1979, na katero se predlagateljica sklicuje, med ostalim kot predmet pogodbe vsebuje bivšo delavnico in livarno z notranjimi izmerami 61,61 m2 in 41,72 m2, prizidek (bivšo orodjarno) ter turbinski prostor in rake z notranjimi izmerami 23,9 m2 in 10,07 m2, oziroma del stavbe v skupni izmeri 137,31 m2, vse navedeno vknjiženo v vl. št. 211 (k.o. ...), na parc. št. 3/1. Tudi aneks k navedeni kupni pogodbi z dne 21.10.1992, ki omenja delitev in preoštevilčenje parc. št. 3/1 k.o.... na parc. št. 14/3, vl. št. 212 k.o. ..., ne vsebuje pravnega temelja za predlagano vknjižbo. Tega se očitno zaveda tudi predlagateljica, ki v pritožbi le pojasnjuje, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno in predlaga s popravo ureditev ter vpis manjkajoče kvadrature ter nevpisanih kletnih prostorov. To seveda v obravnavanem postopku ni mogoče, pač pa bo morala pritožnica ponovne meritve predlagati v ustreznem postopku glede na določbe Zakona o zemljiškem katastru. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko vpisa ni dovolilo, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa tudi izhajajo pravilni razlogi in materialnopravna podlaga za takšno odločitev. Pritožba predlagateljice je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi 2. točke 95. člena ZZK. Ni pa odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe, ker iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bila ta zaznamovana.