Jedro

V sodni praksi se postopoma opušča (vsebinsko) obravnavanje ugotovitvenega zahtevka. V primerih, ko ga sodišče obravnava po vsebini, odločitev deli usodo odločitve o restitucijskem ali prepovednem zahtevku. Tudi v teh primerih ugotovitveni del služi zgolj jasnejši vsebini dajatvenih zahtevkov. Samostojnega pravnega interesa za odločitev o ugotovitvenem delu tožnik nima.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek (1) za ugotovitev, da je toženec motil tožnika v posesti golobnjakov in pripadajoče opreme z infrastrukturo na parcelah 000 in 001 obe k. o. X s tem, ko je 3. 2. 2024 pretrgal in uničil cev za vodo, napeljano iz tožnikove nepremičnine do golobnjakov, (2) za vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se cev za vodo namesti na isto mesto, in (3) za prepoved bodočega poseganja v posest s takimi ali podobnimi ravnanji (I. točka izreka) ter tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka (II. točka izreka).

2.Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče ni upoštevalo spremembe tožbe oziroma delnega umika, a bi zato še toliko bolj moralo odločiti o motilnem ravnanju. Izvesti bi moralo predlagane dokaze. Ne strinja se s stališčem, da je zaradi neuveljavljanja bistvene kršitve določb postopka na podlagi 286.b čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) prekludiran. Napačno je stališče v 13. točki obrazložitve o zavrnitvi zahtevka zaradi uničenja golobnjakov in pripadajoče infrastrukture. Iz tega razloga bi bilo mogoče zavrniti le prepovedni in restitucijski zahtevek, ne pa tudi ugotovitvenega. Ker je prišlo do motenja, je za ta zahtevek izkazan pravni interes.

Ker je toženec s svojim nezakonitim ravnanjem povzročil stroške tega postopka, je odločitev o stroških napačna. Na podlagi 156. čl. ZPP bi moralo sodišče stroške tožnika naložiti tožencu.

3.Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da je tožnik izvrševal posest golobnjakov s pripadajočo infrastrukturo na parceli v toženčevi lasti, - da je bila 3. 2. 2024 pretrgana vodovodna cev, ki je vodila do golobnjakov, - da je tožnik sam spojil pretrgano cev, - da so bili golobnjaki z infrastrukturo v požaru dne 29. 4. 2025 uničeni, - da je tožnik zatem uredil nov golobnjak na svoji parceli in opustil posest na parceli v toženčevi lasti. Ker je zahtevek za vzpostavitev prvotnega stanja že izpolnjen in ker sta tako restitucijski zahtevek kot zahtevek za prepoved bodočih motilnih ravnanj postala za toženca objektivno nemogoča in neizvršljiva, je sodišče prve stopnje vse zahtevke zavrnilo. Samostojen ugotovitveni zahtevek pa ni dovoljen.

6.Pritožnik se ne strinja z odločitvijo o ugotovitvenem zahtevku, a očitki niso utemeljeni. Po ugotovitvi, da zahtevka za vzpostavitev prvotnega stanja in prepoved bodočega motenja nista utemeljena, ker je tožnik opustil posest golobnjakov na kraju, kjer so stali ob zatrjevanem motenju, ni zakonske podlage za odločitev o ugotovitvenem zahtevku. V skladu s 34. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) sodišče z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. SPZ torej nudi varstvo pred motenjem posesti z restitucijskim in prepovednim zahtevkom. Podlage za ugotovitveni zahtevek ni niti v pravilih ZPP. Na podlagi 181. čl. ZPP se z ugotovitveno tožbo lahko zahteva ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost listine, tožnik pa mora poleg tega izkazati, da bo imel od odločitve pravno korist. V obravnavani zadevi že prva predpostavka ni podana. Tožnik zahteva ugotovitev, da je toženec motil tožnikovo posest s tem, da je pretrgal in uničil cev za vodo. Zahteva torej ugotovitev dejstva in ne ugotovitve obstoja pravice ali pravnega razmerja.

7.V sodni praksi se postopoma opušča (vsebinsko) obravnavanje ugotovitvenega zahtevka. V primerih, ko ga sodišče obravnava po vsebini, odločitev deli usodo odločitve o restitucijskem ali prepovednem zahtevku. Tudi v teh primerih ugotovitveni del služi zgolj jasnejši vsebini dajatvenih zahtevkov. Samostojnega pravnega interesa za odločitev o ugotovitvenem delu tožnik nima. Odločitev je iz navedenih razlogov pravilna.

8.Ker ni bilo podlage za vsebinsko obravnavanje ugotovitvenega zahtevka, je neutemeljen tudi očitek bistvene kršitve določb postopka zaradi neizvedenih dokazov.

9.Neutemeljeno je tudi tožnikovo zavzemanje za uporabo 156. čl. ZPP. Po 1. odst. tega člena mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.

10.Po navedenem je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).

11.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP).