Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložen na podlagi zatrjevanih dejstev, da dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izplačilom plač in s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem (predlog s tako vsebino sta vložila delavca dolžnika) velja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik postal trajneje nelikviden, torej insolventen.
Tako dolžnik z ugovorom zoper predlog za začetek stečajnega postopka kot tudi njegov družbenik s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka lahko izpodbijata navedeno zakonsko domnevo le z izpodbijanjem dejstev, ki so podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, torej domnevno bazo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom P., družba za svetovanje d. o. o., L. (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo K. K. (2. točka izreka) in odločilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 122,00 EUR za objave in 1.940,35 EUR za nadomestila upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika (3. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil družbenik dolžnika C. s. r. o., uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP in smiselno predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga upnikov za začetek stečajnega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Prvostopenjsko sodišče je začelo stečajni postopek na predlog dveh delavcev za začetek stečajnega postopka iz razloga po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP, ker dolžnik v 15. dneh po prejemu predloga ni niti ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zato je na podlagi 3. odstavka 235. člena ZFPPIPP ugotovilo obstoj zakonske domneve, da je dolžnik insolventen.
5. Pritožnik v pritožbi uveljavlja bistveno postopkovno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP zaradi nepravilne vročitve poziva sodišča dolžniku k izjavi o predlogu za začetek stečajnega postopka, ker ni bila opravljena skladno s 133. členom v zvezi s 142. členom ZPP. Pritožbeno sodišče sicer meni, da navedeno bistveno postopkovno kršitev lahko uveljavlja le tista stranka, ki ji je zaradi nepravilne vročitve odvzeta možnost obravnavanja, v obravnavanem primeru torej dolžnik sam, in ne kdo tretji, torej tudi ne družbenik dolžnika. Kljub temu pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik s pritožbenimi trditvami, da vročitev dolžniku ni bila opravljena skladno s 133. členom v zvezi s 142. členom ZPP, ker sodnega pisanja (poziva sodišča dolžniku z dne 2. 6. 2015) ni prevzela nobena od oseb, pooblaščenih za sprejemanje pisanj, niti zakoniti zastopnik dolžnika, niti nobeden od delavcev dolžnika, ni uspel izpodbiti vročilnice, pripete pri red. št. 2, ki izkazuje vročitev poziva sodišča dolžniku.
6. Osebna vročitev se pravni osebi skladno s 6. odstavkom 142. člena ZPP opravi po 133. členu ZPP, torej tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema (1. odstavka 224. člena v zvezi s 149. členom ZPP). Po 4. odstavku 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnik pa trditve, da vročilnice ni podpisal nobeden od poimensko navedenih pooblaščencev za sprejem niti delavcev dolžnika, niti dolžnikov zakoniti zastopnik, ni z ničemer izkazal. Ne gre namreč za tako negativno dejstvo, ki ga ne bi bilo mogoče z različnimi dokaznimi sredstvi dokazovati. Vročilnice, ki izkazuje dolžnikov prejem poziva sodišča dne 4. 6. 2015 torej pritožnik ni uspel izpodbiti, s tem pa se kot neutemeljen izkaže pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
7. Družbenik dolžnika lahko domnevo insolventnosti izpodbija s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (4. odstavek 234. člena ZFPPIPP). Kadar pa je predlog za začetek stečajnega postopka vložen na podlagi zatrjevanih dejstev, da dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izplačilom plač in s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem (predlog s tako vsebino sta vložila delavca dolžnika) pa po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP velja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik postal trajneje nelikviden, torej insolventen (1. točka 1. odstavka 14. člena ZFPPIPP). Tako dolžnik z ugovorom zoper predlog za začetek stečajnega postopka kot tudi njegov družbenik s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka torej lahko izpodbijata navedeno zakonsko domnevo le z izpodbijanjem dejstev, ki so podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti iz 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP, torej domnevno bazo, zato so neupoštevna v pritožbi zatrjevana dejstva o že začetem izvajanju sanacije dolžnika s ciljem vzpostavitve njegove kratkoročne in dolgoročne solventnosti. Pritožnik v pritožbi navaja tudi, da na dan pred začetkom stečajnega postopka dolžnik ni za več kot dva meseca zamujal s plačilom plač do višine minimalne plače in tudi ne s plačilom davkov in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo hkrati s plačilom plač, ne da bi za navedena dejstva predložil dokaze. Tudi pritožbene navedbe, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen s strani bivših delavcev dolžnika, pritožnik ni dokazno podprl. Tako se izkaže, da ni uspel izpodbiti zakonske domneve obstoja dolžnikove insolventnosti (4. odstavek 14. člena v zvezi s 3. odstavkom 235. člena ZFPPIPP).
8. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP) potem, ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
9. O pritožbenih stroških pritožnika pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih ni določno opredelil.