Jedro

V kolikor stranka glede na podatke o premoženjskem stanju razpolaga s kakršnim koli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme glede slabega premoženjskega stanja, ki utemeljuje (delno) taksno oprostitev v tej zadevi zato ni izpolnjeno. Tožena stranka namreč ni navedla tistega minimuma dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan, ki opravičuje tak njen predlog. Z bilančno izgubo v višini 549,00 EUR sicer izkazuje slabo finančno stanje, z zaprtim računom pa svojo nelikvidnost, a ker je sodišče prve stopnje - kot obrazloženo - pravilno ugotovilo, da toženka ima premoženje in da ni pojasnila, da ga ne more unovčiti za plačilo dolžne sodne takse, njenemu predlogu ni mogoče ugoditi. Sodišče je pri odločanju o taksni oprostitvi dolžno upoštevati ne samo finančno in likvidnostno temveč tudi njeno premoženjsko stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tako predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka) kot tudi njen predlog za obročno plačilo (II. točka izreka) in odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek (III. točka izreka).

2. Tožena stranka citirani sklep pritožbeno izpodbija. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženo stranko bodisi oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek bodisi ji plačilo odloži oziroma ji omogoči obročno plačilo sodne takse, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je dne 19. 5. 2016 vložila predlog za oprostitev (in podredno predlog za odlog) plačila sodne takse za pritožbeni postopek (napoved pritožbe z dne 29. 4. 2016). V njem je navedla, da je zelo slabega finančnega stanja ter da zato sodišče naproša za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila sodne takse do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi. Predlogu je priložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu.

5. Sodišče prve stopnje je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo - tožena stranka namreč ni trdila in izkazala, da takse (ob siceršnjem mirovanju računa in bilančni izgubi) iz sredstev, ki so razvidna iz izjave o premoženjskem stanju, ne more plačati, oziroma ni trdila,(2) v kolikšen delu naj jo (upoštevaje ta sredstva) sodišče prve stopnje oprosti plačila sodne takse. Ker so neizkazane navedbe, da je tožena stranka zelo slabega finančnega stanja in ker je pomanjkljiva njena trditvena podlaga, je zavrnilo tudi podrejena predloga za obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse.

6. V pritožbi tožena stranka razlogovanje sodišča prve stopnje graja. Ne strinja se z njegovo navedbo, da ni podala ustrezne trditvene podlage v zvezi z delno oprostitvijo plačila sodne takse. Navaja, da je predlogu priložila izjavo o premoženjskem stanju in je zato v obrazcu vsebovane podatke treba šteti kot trditveno podlago predloga. Na podlagi teh pa po njenem mnenju tudi ni mogoče zaključiti, da je sodno takso za pritožbeni postopek sposobna plačati.

7. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah(3) (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Predlogu mora stranka predložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je stranka pravna oseba, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (12. člen ZST-1).

8. Pritožnica (upoštevaje vse obrazloženo) neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je njena trditvena podlaga v zvezi s predlogom za (delno) oprostitev plačila sodne takse preveč pomanjkljiva in da bi kot del relevantne trditvene podlage moralo upoštevati tudi podatke iz izjave o premoženjskem stanju. Sodišče prve stopnje je namreč slednje nedvomno storilo - upoštevalo je vse podatke, ki jih je toženka vključila v izjavo o premoženjskem stanju. A so ga ti (tj. podatki) zaradi pomanjkanja drugih relevantnih trditev, ki tudi po prepričanju pritožbenega sodišče sodijo v trditveno podlaga predloga (prim. 11. člen ZST-1), vodili do drugačnega zaključka, kot ga uveljavlja toženka.

9. Iz javno dostopnih podatkov na portalu AJPES (bilance stanja na dan 31. 12. 2015) izhaja, da ima toženka za 7.000,00 EUR kratkoročnih sredstev, zgolj 49,00 EUR kratkoročnih obveznosti, dolgoročnih obveznosti pa ne izkazuje. In ker to pomeni, da toženka določeno premoženje oziroma sredstva ima, brez ustreznih trditev(4) o tem, zakaj sodne takse za pritožbeni postopek v višini 459,00 EUR kljub temu(5) ne more plačati (vsaj delno), tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti nič drugega, kot da njen predlog za (delno) oprostitev plačila sodne takse ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je toženki zato pravilno pojasnilo, da bi morala v predlogu(6) za oprostitev plačila sodne takse zatrjevati in dokazno podpreti, v kolikšnem delu bi sodno takso glede na vrednost njenega premoženja (in ostale relevantne okoliščine) vendarle bila sposobna plačati oziroma trditi in dokazati, da teh sredstev brez ogrožanja dejavnosti ne more unovčiti in s tem zagotoviti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

10. V kolikor namreč stranka glede na podatke o premoženjskem stanju razpolaga s kakršnim koli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme glede slabega premoženjskega stanja, ki utemeljuje (delno) taksno oprostitev v tej zadevi zato ni izpolnjeno. Tožena stranka namreč ni navedla tistega minimuma dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1, ki opravičuje tak njen predlog. Z bilančno izgubo v višini 549,00 EUR sicer izkazuje slabo finančno stanje, z zaprtim računom pa svojo nelikvidnost, a ker je sodišče prve stopnje - kot obrazloženo - pravilno ugotovilo, da toženka ima premoženje in da ni pojasnila, da ga ne more unovčiti za plačilo dolžne sodne takse, njenemu predlogu ni mogoče ugoditi. Po petem odstavku 11. člena ZST-1 je namreč sodišče pri odločanju o taksni oprostitvi dolžno upoštevati ne samo finančno in likvidnostno temveč tudi njeno premoženjsko stanje. Zato pa tudi ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da glede na mirovanje računa (kar je sodišče prve stopnje upoštevalo) in 0 EUR prihodkov od prodaje od leta 2011 dalje, sodne takse za pritožbeni postopek očitno ni zmožna plačati.

11. Prav tako ne more uspeti z navedbo, da bi jo sodišče prve stopnje - v kolikor je ocenilo, da je njena trditvena podlaga prešibka - v okviru materialnega procesnega vodstva moralo pozvati na dopolnitev predloga. Sodišče ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti v tem smislu ni dolžno pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Zgolj če dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri (četrti odstavek 12. člena ZST-1).

12. Da dejstvo, da tožena stranka izkazuje 7.000,00 EUR kratkoročnih sredstev in 49,00 EUR kratkoročnih obveznosti, še ne pomeni, da je takso sposobna plačati, toženka prvič uveljavlja šele v pritožbi. Enako tudi trditve, 1. da 7.000,00 EUR kratkoročnih sredstev predstavlja kratkoročne finančne naložbe, 2. da so le-te vse od leta 2011 vodene v istem znesku in očitno niso bila opravljena ustrezna prevrednotenja oziroma slabitve, saj dejansko teh naložb ni mogoče unovčiti in nimajo nikakršne dejanske vrednosti, 3. da je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da ima tožena stranka v letih od 2011 do 2015 na dan 31. 12. v bilanci zavedene 3,00 EUR denarnih sredstev ter 4. da bi vsled vsega navedenega sodišče prve stopnje toženo stranko moralo praktično v celoti oprostiti plačila sodne takse za pritožbeni postopek - do nekega simbolnega zneska, npr. 10,00 EUR. To vse je prepozno. Gre namreč za pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj tožena stranka hkrati ni izkazala, da omenjenih dejstev brez svoje krivde ni mogla zatrjevati že v predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

13. Pritožnica pa spremembe oziroma razveljavitve izpodbijanega sklepa ne more doseči niti s svojim končnim pritožbenim očitkom, da bi ji sodišče prve stopnje moralo odobriti vsaj odlog plačila sodne takse do pravnomočne odločitve v tej zadevi oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, saj ob popolni odsotnosti denarnih sredstev oziroma zaprtem transakcijskem računu, sredstev za plačilo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti oziroma ker svojega premoženja ne more unovčiti v tako kratkem času, kot je glede na plačilni nalog določen za plačilo sodne takse. Tega toženka v predlogu z dne 19. 5. 2016 namreč ni zatrjevala (kaj šele izkazala) in sodišče prve stopnje ji je pomanjkanje tovrstnih trditev glede na določilo 11. člena ZST-1 tudi utemeljeno očitalo (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Enako kot v prejšnjem odstavku te obrazložitve gre torej za nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

14. Ker so se uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Glede na to, da zakon predvideva le delno in ne celotne oprostitve plačila sodne takse.

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 29/13 - skl. US, 21/13 - ZP-1H, 63/13, 89/13 - odl. US, 111/13 - ZP-1I, 40/14 - skl. US, 58/14 - odl. US, 72/14 - skl. US, 19/15 - odl. US in 30/16. Op. št. (4): Ki bi morale biti vsebovane v samem predlogu! Op. št. (5): Torej kljub izkazanemu premoženju.

Op. št. (6): Ker izjava temu pač ni namenjena.