Jedro

Do navedenih preslepitvenih ravnanj, ki se očitajo obdolžencu in predstavljajo odločilna dejstva, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni (dovolj jasno) opredelilo in jih ocenilo, čeprav se je ravno opisano tekom kazenskega postopka izkazalo za sporno.

Izrek

Ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da bi naj storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov proračun. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP je še odločilo, da se oškodovano družbo B. d.o.o. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 11.365,74 EUR napoti na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni in obdolženca spozna za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja ter mu izreče pogojno obsodbo, v kateri mu določi kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in pogojem, da oškodovancu v roku enega leta in pol povrne škodo v neto znesku 11.365,74 EUR, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Zagovornik obdolženca je v skladu s 376. členom ZKP podal odgovor na pritožbo okrožnega državnega tožilca, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

5. Ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 383. člena ZKP preizkusilo prvostopenjsko sodbo po uradni dolžnosti in pri tem ugotovilo, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da so ti nejasni, zaradi česar je obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe med drugim izhaja, da se obdolžencu kot zakonitemu zastopniku družbe C. d.o.o. očita, da je v obdobju od 17. 12. 2012 do 11. 6. 2013 preslepil drugega s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, pri čemer je njegovo preslepitveno ravnanje v nadaljevanju opisa konkretizirano z očitkom, da je D. D. kot zakonitemu zastopniku družbe B.d.o.o. zamolčal, da ima družba C. d.o.o. finančne težave in da je ustanovil novo družbo E. d.o.o., ob tem pa je še naprej dajal vtis, da bodo vse obveznosti izpolnjene kot do tedaj. Nadalje iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec D. plačila ves čas obljubljal, nato pa mu je dne 11. 6. 2013 poslal elektronsko sporočilo, v katerem je ponovno obljubil plačilo vseh dolgov družbe C. d.o.o. in hkrati predlagal, da bi začela poslovati preko njegove nove družbe E. d.o.o., kjer bi plačeval dobave po predračunu, ob tem pa bi odplačeval še dolg družbe C. d.o.o. Do navedenih preslepitvenih ravnanj, ki se očitajo obdolžencu in predstavljajo odločilna dejstva, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni (dovolj jasno) opredelilo in jih ocenilo, čeprav se je ravno opisano tekom kazenskega postopka izkazalo za sporno. Obdolženec se je namreč zagovarjal v smeri, da je bil D. ves čas seznanjen s stanjem podjetja C. d.o.o., kar pa je v nasprotju z izpovedbo zakonitega zastopnika oškodovane družbe D. D., iz katere izhaja, da ga nihče ni obvestil o slabem finančnem stanju družbe in to vse dokler mu obdolženec v juniju 2013 ni posredoval elektronskega sporočila, v katerem mu je predlagal sodelovanje preko druge družbe, pri tem pa mu zagotavljal plačilo in sanacijo dolga prejšnje družbe. Izpovedba D. D. in elektronsko sporočilo z dne 11. 6. 2013 sta torej z zagovorom obdolženca protislovna, sodišče prve stopnje pa se do njiju ni opredelilo in ju ni ocenilo. Izpovedbo D. je sicer povzelo (točka 3 izpodbijane sodbe), vendar to ne more nadomestiti obrazložene in argumentirane dokazne ocene sodišča prve stopnje. Izpustitev takšne dokazne ocene pa predstavlja kršitev določbe sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče določno in popolnoma navesti, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, pri čemer mora obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe in navesti presojo vsakega dokaza posebej. Pri tem mora sodišče zlasti navesti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj.

7. V posledici izostale dokazne ocene izpostavljenih protislovnih dokazov, in sicer izpovedbe D. D. in elektronskega sporočila z dne 11. 6. 2013, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni dovolj jasno ocenilo očitka, da je obdolženec zakonitemu zastopniku oškodovane družbe prikrival slabo finančno stanje družbe C. d.o.o., kakor tudi manever, da je 7. 12. 2012 prav zaradi slabega finančnega stanja ustanovil novo družbo E. d.o.o.. To bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo sanirati, saj se navedeno nanaša na zakonski znak preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 in posledično predstavlja odločilno dejstvo, ki ga je potrebno razjasniti.

8. Nenazadnje je opozoriti na nedoslednost, ko je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe odločilo, da se obdolženca po 3. točki 358. člena ZKP oprosti obtožbe, da bi naj storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ki mu ga očita obtožba, za opisom kaznivega dejanja pa je v izreku navedlo, da je s tem storil kaznivo dejanje poslovne goljufije. Tako ni odveč dodati, da naj bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku posebej pozorno tudi na notranjo skladnost izreka sodne odločbe.

9. Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljene kršitve, kar pomeni ponovno skrbno presojo in oceno vseh izvedenih dokazov in obrazložitev odločbe v skladu z zahtevami iz sedmega odstavka 364. člena ZKP. Pri tem bo kritično presodilo ostale pritožbene navedbe okrožnega državnega tožilca, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, predvsem tudi časovni vidik, kdaj bi naj obdolženec seznanil D. D. s finančnimi težavami družbe, kakor tudi kakšno je bilo v očitanem obdobju finančno stanje družbe. Z njimi se namreč pritožbeno sodišče, glede na naravo ugotovljene kršitve, ni moglo ukvarjati.

10. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP).